Masovni kadrovski osip v policiji in neodzivnost Golobove vlade policiste vodita v stavko, je odločen policijski sindikalist Rok Cvetko. Kadrovska kriza je dosegla vrhunec. Policisti ne morejo več ustrezno izpolnjevati nalog in trdijo: varnost ljudi je pod vprašajem. Na terenu vse manj operativnih policistov, nadomeščajo jih študenti in rezervisti. V pokoj odhaja najbolj množična generacija. Zadnji eksodus se v tem trenutku odvija na Policijski postaji Bežigrad, kjer naj bi odpoved po naših informacijah dalo celo 11 ljudi. Vrh policije in Poklukarjevega ministrstva pa se je zavil v molk.

Ali je PP Bežigrad tik pred razpadom, nam uradno ne potrdijo ne na Policijski upravi Ljubljana ne na Generalni policijski upravi; na naša vprašanja ne odgovarjajo že teden dni. Da se tam dogaja nekaj večjega, pa so slišali tudi v obeh policijskih sindikatih. Molk organa izvaja tudi Poklukarjevo ministrstvo, ki je z ignoranco do policistov, kot pravijo sami policisti, zabilo nov žebelj v krsto policije. Zato, je odločen predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko, »bomo v roku 14 dni lahko začeli stavkati. Ne ministrstvo ne policija nimata prave vizije, kako pridobiti primeren kader. Sploh pa ne vlada - glede na to, da je veliko stvari vezanih na sistemsko ureditev tako statusa kot primernega plačila.«

Samo v prvih dveh mesecih je policijske vrste zapustilo najmanj 200 ljudi, lani so jih v celem letu izgubili 500! Trenutna kadrovska slika je, tako Cvetko, »katastrofalna, manjka 300 ljudi, novih zaposlitev ni.« 

»Kmalu bomo ob cesto postavili lesen količek in ga oblekli v policista«

Policija, ki je poleg zdravstva in sociale eden od osnovnih stebrov družbe, v prvi vrsti zadolžena za varnost in državljanov, na teren, izvemo od naših virov, namesto policistov pošilja študente in pomožne policiste, ki so podobno kot v vojski rezervisti iz drugih poklicnih področij in se policiji priključijo zgolj občasno. Številne patrulje na teren odhajajo nepopolne in povsem neprimerno usposobljene za soočanje z najtežjimi oblikami kriminala. »V prenekaterem primeru se že dogaja, da en policist opravlja delo patrulje pod pretvezo sicer, da je samo opazovalec, ker formalno morata v patrulji biti dva. Na drugi strani imamo cel kup patrulj po Sloveniji, ki jih sestavljata celo dva rezervna policista. Taki so primeri v  Velenju pa v Celju, pravijo naši viri. To je nevarno. Kmalu bo dovolj, če bomo postavili lesen količek ob cesto in ga oblekli v policista,« je stvaren Cvetko. Pomožni policisti, ki v javnosti nastopajo pod pretvezo, da so pravi policisti, se navzven prav nič ne ločijo od svojih kolegov, a nimajo povsem enakih pooblastil, znanj, veščin in odgovornosti kot operativni policisti.

Je policija sploh še stabilna organizacija? »Storitev policije zagotovo ni več na isti ravni kot nekoč, ker danes bo pač državljan, ki se mu bo zgodil nek dogodek, na policijo moral čakati bistveno dlje kot bi sicer,« na sistemski problem opozarja tudi Cvetko. Marsikje, pove predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Adil Husejla, je pravica državljanov do hitre obravnave, že kršena. Enostavno ni dovolj patrulj. V primeru resnega varnostnega dogodka bi lahko bila ogrožena tudi splošna varnost.

V pokoj odhaja najbolj množična generacija policistov

Po naših informacijah iz policijskih virov na eni od policijskih uprav v minulih dneh kljub zaprosilu patrulje, ki je na terenu obravnavala kaznivo dejanje, da potrebuje okrepitev, niso napotili dodatnih policistov, ker so se ostali v dežurstvu ta čas ukvarjali z migranti. Podoben primer smo lahko videli ob množičnem zbiranju mladih v garaži na ljubljanskem Rudniku, kjer so policijsko patruljo obkolili.

Policijska poročila za območje PU Ljubljana v zadnjih 48 ur beležijo 433 intervencij zaradi prijav drznih tatvinah, vlomov, goljufij, poškodovanj tuje stvari, prometnih nesreč, fizičnih obračunov, nezakonitih prehodih državne meje in drugih kaznivih dejanj. V zadnjem tednu so družbo pretresali še krvavi umori, grožnje s strelskim pohodom po šolah in množični vpadi migrantov. To so dogodki, ki terjajo obravnavo strokovno in operativno usposobljenih kadrov.

Luknje po postajah poleg rezervistov krpajo še z upokojenci, a problem je, poudarjajo policisti, ker tisti, ki bi jih najbolj potrebovali, to pa so prav operativni policisti, ki so prvi in najbolj izpostavljeni na terenu, komaj čakajo na odhod. »Odidejo prvo minuto,« je odkrit Cvetko. In prav letos v pokoj odhaja najbolj množična generacija.

Na te probleme v policiji opozarjajo že dobro desetletje, vse odtlej, ko je oblast ukinila policijsko akademijo, s čimer je zazijala velika kadrovska luknja. Se nam torej tudi v policiji lahko zgodi podobno, kot se napoveduje v šolstvu, zdravstvu in sociali, da bo država zaradi zagotavljanja vzdržnosti sistema začela spuščali zaposlitvene normative v eni najbolj strokovno in psihološko zahtevnih služb ali celo uvažala policiste iz tujine?

Vladni manever za odstranitev politično neoportunih kadrov?

Vrh GPU, ministrstva in vlade, kjer bi že morali zvoniti alarmi, kot opozarjata sindikalista, se ne zgane. Kljub dnevnim svarilom, poročanjem o katastrofalnem stanju in napovedim, da bo počilo. Si nalašč zatiskajo oči ali gre še za enega od političnih vplivanj na policijo, da bi v primeru varnostnega kolapsa lahko s prstom pokazali na kadre iz nasprotnega političnega tabora in se jih znebili?! Kot ob zadnji grožnji s strelskim pohodom, ki se je k sreči izkazala za lažno, ko je minister Boštjan Poklukar čez noč obrnil ploščo – najprej je policiste pohvalil, potem pa jim nakopal izredni nadzor. Tudi s takimi vprašanji se ubadajo policisti, saj jim ni jasno, čemu taka ignoranca – tudi na račun obče varnosti.

Zdesetkana policija, izvemo, danes ne zmore več opravljati nalog, ki jih je dolžna izvajati po Zakonu o organiziranosti in delu v policiji, stavka pa bo zadnji ukrep v neučinkovitih pogajanjih z vlado.

Triaža pred klicem na 113

Kadri iz policije bežijo v gospodarstvo, kjer so višje plače in lažji pogoji dela. Tisti policisti, ki še ostajajo po enotah, pa so zaradi zagotavljanja 24-urne službe dodatno obremenjeni z dežurstvi in pokrivanjem kadrovskega manka zaradi visoke varnostne problematike v enotah. »So iztrošeni, nimajo dopusta, ni prostih vikendov, delajo ponoči tudi med tednom. Vodstvo nima posluha za tiste, ki se odločijo za delo v policiji,« pripoveduje Adil Husejla. Tako so pogosti primeri, da novopečenega policista iz domačega kraja premestijo na drug konec države in to kljub prošnji po služenju v bližini domačega kraja zaradi usklajevanja družinskih obveznosti. Izvemo za primer policista iz okolice Krškega, ki je bil razporejen na Primorsko. Pa policistka iz Slovenske Bistrice, ki se vsak dan vozi v Novo Gorico, ki komaj čaka, da lahko da odpoved. Kljub njihovim prošnjam vodstvo za gluho. Policisti zato odhajajo v bolj umirjeno, bolj urejeno in bolje plačano delovno okolje.

Primanjkuje še vodstvenega kadra, izobraženih ljudi v policiji, ki opravljajo najtežje naloge in se lotevajo najtežjih oblik kriminala ter zadeve potem pripeljejo do sodišča na način, da so storilci na koncu tudi obsojeni. Kar se je v prenekaterem odmevnem primeru v preteklosti že izkazalo za nedosegljivo. 

Odsotnost policije bolj kot urbana mesta, kot je Ljubljana, kjer je zgostitev prebivalstva na manjšem območju, občutijo ruralni predeli, kjer je vlada ukinila policijske postaje. Takšno je denimo področje Žužemberka pa Ivančne Gorice, kjer gre za velika in odročna območja, postaje pa so pretekle vlade ukinile zaradi reorganizacije in kadrovskega primanjkljaja. Tako policijska patrulja iz Grosupljega, kjer je pravzaprav edina postaja tudi za občini Ivančna Gorica in Dobrepolje, do najbolj oddaljenih krajev potrebuje celo več kot 20 minut. V primeru grožnje s smrtjo ali oboroženega ropa pa je ključna vsaka minuta! V teh krajih ljudje zadnje mesece opozarjajo na večje število vlomov in kraj, o čemer so mediji pred meseci podrobneje poročali v povezavi z romsko populacijo, zato so se krajani samoorganizirali v vaške straže. Aktualna oblast je prav v Ivančni Gorici na pobudo policije lani odpovedala ustanovitev policijske postaje – zaradi kadrovske krize. Rok Cvetko pa dregne v samo jedro politike: »Vemo pa vsi, da v ozadju, in me bo težko kdo prepričal nasprotno, so verjetno tudi interesi politike in tistih, ki želijo imeti večjo prisotnost policije tam, kjer se sami pasejo.«

Definitivno, pravita sindikalista, bo še prihajalo do zapiranja vrat policijskih postaj. Že zdaj pa marsikatere policijske enote nimajo več dežurnih služb, patrulje se ne razporejajo več za 24 ur, kombinirajo se patrulje med policijskimi postajami.

Poligon za politične bitke

Nepopravljivo škodo so policistom in ustanovi zadnjih deset let povzročile vse vlade in ministrstva za notranje zadeve, pa tudi vodstvo policije s tem, ko si je zatiskalo oči pred navedenimi dejstvi. Na naša vprašanja ne odgovarjajo. Nekoč spoštovan in ugleden poklic so degradirali na raven poligona za politične bitke, ki segajo v sam vrh političnega aparata. Premier Robert Golob je dal nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar jasna navodila, da policijo očisti Janševih kadrov. S tem je ogrozil avtonomnost institucije. Bobnarjeva se mu ni uklonila in je zapustila vrh represivnega organa.