To je poročilo o izrednem delnem nadzoru v Stalnem predstavništvu RS pri Evropski uniji v Bruslju iz 17. junija 2022, ki smo ga pridobili, in razkriva sumljive okoliščine nenavadnega dogodka.
Takole piše: »Dne 31. marca 2022 je ob 2.15 prišlo v Bruslju do prometne nesreče prvega protokolarnega službenega vozila SPBR Audi A8, v kateri po obvestilu SPBR naj ne bi bilo poškodovanih, prav tako ni bilo udeleženih drugih vozil, škoda na službenem vozilu pa je bila ocenjena kot ekonomska totalka.«

Po ugotovitvah belgijske policije je voznik J. R. z veliko hitrostjo – kjer je bila hitrostna omejitev le 50 km/h - vozil službeno vozilo veleposlaništva z vklopljenimi modrimi lučmi po aveniji Tervueren. Prevozil je rdečo luč na semaforju in v krožišču zadel stebriček, svojo pot pa z vozilom končal v kontejnerju, ki je bil postavljen za čas epidemije covida-19.

Poleg totalne ekonomske škode na avtomobilu je povzročil škodo tudi na cestni in obcestni infrastrukturi. Med objestno vožnjo je celo neupravičeno in v nasprotju s predpisi prižgal modre luči, čeprav je njihova uporaba dovoljena zgolj v primerih, ko je vozilo del varovane kolone s policijskim spremstvom. Malo verjetno je, pravi naš vir, da bi modre lučke prižgal naključno, saj signalov, kot izvemo, ni mogoče prižgati po pomoti, ker je dostop za vklop zaščiten.

Policija je bila na mestu nesreče v nekaj minutah, prav tako reševalno vozilo, vendar je voznik odklonil zdravniško pomoč. Vozniku na podlagi statusa diplomatske imunitete, ki ga uživa po Dunajski konvenciji, tudi ni bilo potrebno opraviti testa alkoholiziranosti. Diplomat ali uradnik diplomatskega predstavništva, ki uživa diplomatsko imuniteto, je pod določenimi pogoji zaščiten pred kazenskim pregonom v državi gostiteljici. To pomeni, da jih domača policija in sodni organi ne morejo preganjati za dejanja, ki jih storijo med opravljanjem službe, in pogosto tudi za dejanja zunaj svojih službenih dolžnosti. Na podlagi tega pravnega akta lahko očitno tudi voznik odkloni preskus z alkotestom. Čeprav je slednje, kot nam povedo naši viri, nadvse nenavadno in napeljuje na izmikanje postopku. Na imunitetno se namreč sklicuje nekdo, ki nekaj skriva, ne pa nekdo, ki ne pije.

V policijskem zapisniku je tudi navedeno, da ni bilo prič prometne nesreče. Tudi ta podatek, se je izkazal za laž. Kot je bilo ugotovljeno v nadzoru, je voznik policiji zatajil, da so nesreči prisostvovali še trije sopotniki. Poleg voznika J. R. so bili v diplomatskem vozilu še trije uslužbenci različnih ministrstev iz Slovenije, ki pa so po trčenju vozila – pobegnili. Skrili so se v bližnjem parku. Nenavadno sicer je, da tudi belgijskim policistom okoliščine nesreče niso vzbudile nobenih dvomov. Iz popisa škode namreč izhaja, da so se v avtomobilu sprožile vse štiri zračne blazine!

Po nesreči iskali pomoč na urgenci

Zakaj so uslužbenci ministrstev, E. Ž., J. M. in N. J., zapustili mesto nesreče in se zatekli v bližnji park, v nadzoru niso pojasnili. Ne samo, da so izigrali policijo, niti niso pomagali vozniku. V poročilu ne najdemo vprašanja, čemu so pobegnili? Ali so ščitili svojo integriteto, ker da so bili, kot nas je opozoril vir, res opiti in so se bali, da bi se to izvedelo?! Za svoje ravnanje niso odgovarjali.

Medtem ko se je reševalno vozilo zaman pripeljalo na kraj nesreče, so vsi trije uslužbenci ministrstev že čez nekaj ur pomoč poiskali na urgenci. Vsi trije so bili poškodovani. In vsi so koristili usluge zdravstvenega zavarovanja, ki ga ima sklenjenega stalno predstavništvo v Bruslju. Kot še razkriva nadzor, so v bolnišnici kot razlog poškodb navajali druge vzroke in ne posledice prometne nesreče. A to nadrejenih ni zmotilo, da so trije naenkrat iskali zdravniško pomoč.

Zabava v rezidenci pri veleposlaniku Iztoku Jarcu

Ta afera je dobri dve leti tičala v predalu zunanjega ministrstva. In bi potihnila, če zanjo ne bi izvedeli. V sporočilu, ki smo ga prejeli od zunanjega ministrstva, so del teksta, v katerem je razkrit dejanski namen uporabe vozila, zakrili s črno, razbrali pa smo, da je »ob srečanju vodja predstavništva Jarc predlagal, da gredo skupaj v rezidenco na poslovilno druženje.« To potrjuje navedbe našega vira, da po polnoči ni šlo za protokolarni dogodek z veleposlanikom, ampak za neke vrste zabavno druženje v njegovi rezidenci, kamor je voznik uslužbence odpeljal skupaj z veleposlanikom Iztokom Jarcem.

To se je zgodilo med 21. in 22. uro. Na poslovilnem druženju pri veleposlaniku so tako ostali najmanj štiri ure. Ali so pri tem uživali alkohol in ali je popival tudi voznik, pa se njegovi sopotniki med poznejšim zaslišanjem niso spomnili. Voznik je sicer trdil, »da ne pije alkohola, kadar vozi.« Zato so trije uslužbenci tudi sedli k njemu v vozilo, da bi jih po koncu druženja odpeljal domov. Nadzor je ugotovil, da bi moral veleposlanik Jarc ravnati tako, »da bi voznika potem, ko ga je ta pripeljal domov v rezidenco v poznih večernih urah, odpustil, da odpelje vozilo v garažo in s tem zaključi svoj delavnik.« Veleposlanik Jarc tega ni storil. S tem pa vozniku ni omogočil počitka, čeprav je vedel, da ima že navsezgodaj zjutraj nove službene obveznosti.

»Na smrt utrujen« ali opit voznik?

Iztok Jarc je, kot piše v poročilu, na dan nesreče voznika zadrževal v službi celih 16 ur. Tudi voznik je v uradnem zaznamku po nesreči navedel, da je do nesreče prišlo, ker je za volanom zaspal zaradi utrujenosti po dolgem delovniku. A tega, da je bil »na smrt utrujen«, njegovi sopotniki niso potrdili, nasprotno, zdel se jim je celo »sposoben za varno vožnjo in se v nasprotnem ne bi peljali z njim«. Kot piše v poročilu o izrednem nadzoru, voznikovim navedbam nadzorniki niso verjeli, saj da se je nesreča zgodila samo slab kilometer oziroma okoli 4 minute vožnjo od rezidence. Vožnja je potekala po osvetljenih ulicah, preko štirih križišč in krožišč. Sopotniki v avtu pa so se pogovarjali. Zato je po mnenju nadzornikov nemogoče, da bi voznik lahko zaspal za volanom. Tudi po mnenju izkušenega šoferja, s katerim smo govorili, ni povsem verjetno, da bi nekdo zaspal za volanom le štiri minute potem, ko je sedel za volan. Tudi če bi zaspal, pa ne bi povečeval hitrosti vožnje, ampak bi mu zaradi mlahavosti telesa noga »padla s pedala za plin«. Voznik se je na vprašanje nadzora, ali se je torej zavestno usedel za volan in sprejel še tri potnike ob tem, da očitno za vožnjo ni bil sposoben, če naj bi zaspal že po štirih minutah, zavil v molk.

Sumljivo je bilo tudi, ker poročila o nesreči ni pripravil v skladu s predpisi 14. člena Navodila o uporabi službenih vozil MZZ in o prevozih uslužbencev MZZ za službene potrebe. Obvestilo, ki je bilo poslano, je bilo »pomanjkljivo in netočno in ga ni pripravila oseba, ki bi ga morala«. Ministrstvo je voznikovo poročilo prejelo šele teden dni po dogodku.

Tudi veleposlanik Jarc se je izmikal pojasnilom, saj nadzornikom pisno ni pojasnil, »kakšne vrste dogodek se je odvijal v rezidenci, ob kateri uri je voznik zapustil rezidenco s službenim vozilom, ali je voznik užival alkohol na dogodku v rezidenci ter kakšna navodila je podal vozniku vezano na prevoz s službenim vozilom.« Kot pravi naš viri, izjave ni podal, »ker se ni izvajal noben dogodek, druščina uslužbencev SPBR se je napila pri njem doma!« Prav tako vožnja uslužbencev ni bila v skladu z veljavnimi predpisi ministrstva za zunanje zadeve in SPBR, ki določajo, »da se službena vozila uporabljajo po odločitvi vodje DKP, če je uporaba povezana z izvrševanjem službenih del in nalog.«

Po aferi z bulmastifi postal veleposlanik

O vsem navedenem smo povprašali tudi veleposlanika Iztoka Jarca, ki še naprej opravlja funkcijo v Bruslju. Jarc je dolgoletni diplomat, pred diplomatsko funkcijo je bil kratek čas kmetijski minister Janševe vlade (od marca 2007 do novembra 2008; njegov mandat pa je zaznamovala afera bulmastifi, ko se je, kot je pisala tedanja Mladina, neposredno vmešal v usmrtitev bulmastifov, ki so pokončali zdravnika Baričeviča, in jo je poskušal preprečiti). Vprašanja smo poslali na Jarčev uradni naslov v Bruselj. Odgovora še nismo prejeli.

Zavarovalnica sumničava

Molk in laž voznika, da je bil v vozilu sam, je imela za posledico tudi zaplete z uveljavljanjem izplačila zavarovalnine. Prav tako se zavarovalnica pred izplačilom kaska najprej prepriča, ali je bil voznik alkoholiziran ali ne. Odsotnost alkotesta je bila za belgijsko zavarovalnico neobičajna in sumljiva.

Avto Audi A8 L 60 TFSI e quattro 330 je bil manj kot leto pred nesrečo kupljen za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu EU. Redna cena brez popustov ob nakupu je znašala 116.300 evrov. V avto so vgradili dodatno opremo – zvočne in svetlobne signale – v vrednosti 3635 evrov. Skupna cena je bila tako najmanj 120 tisočakov. Vozilo je bilo zavarovano za 3508 evrov. Škoda, ki je nastala na vozilu, je bila ocenjena na 64.600 evrov z DDV. Zavarovalnica je ponudila izplačilo odškodnine v višini 31.109 evrov, vendar do zaključka nadzora teh sredstev še ni izplačala. Poškodovano vozilo so na veleposlaništvu odprodali za 42.888 evrov, plačati pa so morali še dobrih 11 tisoč evrov davka. Prav tako so v nadzoru ugotovili, da SPBR ni zaprosil za vračilo neizkoriščene premije zavarovanja.

Stroške vozila, ki je bilo popolnoma uničeno manj kot leto dni po nakupu, smo nosili tudi davkoplačevalci. Tudi 11 tisočakov, kolikor je znašal DDV, je po priporočilu veleposlanika Jarca za »upoštevanje sorazmernosti pri posledicah za voznika« namesto povzročitelja plačalo zunanje ministrstvo.

Gmotna škoda je nastala tudi na cestišču in drugi javni infrastrukturi. Prenosna ograja je bila zvita in ukleščena v montažni modul centra covida-19. Poškodovan je bil kontejner, več kosov pohištva centra se je nahajalo na tleh. Z ministrstva nam niso odgovorili, kolikšna je bila dejanska škoda, ki smo jo morali pokriti iz državnega proračuna. Prav tako ni podan jasen odgovor, kaj so uslužbenci ministrstva počeli ob 2. uri zjutraj, ko so divjali po cesti z modrimi lučkami - ali je šlo za protokolarni dogodek?

Dve totalki diplomatskih vozil v manj kot letu dni in prepoved prevozov ljudi

To pa ni bila prva prometna nesreča z objestno vožnjo voznika J. R. Nesrečo s službenim vozilom, ki se je prav tako končalo z ekonomsko totalko, je povzročil že maja 2021. Torej slabo leto prej. Takrat vozila ni mogel ustaviti zaradi nezadostne varnostne razdalje in neprilagojene hitrosti, zato je trčil v vozilo pred sabo. V vozilu takrat ni bilo sopotnikov. Nesrečo pa je voznik opravičeval z utrujenostjo in nepozornostjo. Zaradi imunitete v postopku ni bil kaznovan. V manj kot letu dni je tako zakrivil dve totalki, k sreči samo z lažjimi poškodbami potnikov. O višini škode v prvem primeru nismo ničesar izvedeli. Lahko pa domnevamo, da je bilo uničeno diplomatsko vozilo višjega cenovnega ranga. Prav tako je nastala škoda na vozilu, v katerega je trčil.

Zaradi navedenega so ugotovili, da bi bilo »iz preventivnih razlogov do nadaljnjega priporočljivo preprečiti, da bi prevažal ljudi.« Prav tako so ocenili, da ni primeren za skrbnika voznega parka. Kot so nam odgovorili z zunanjega ministrstva, je bila o ugotovitvah nadzora 17. junija 2022 seznanjena nova ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, vozniku pa so izdali »opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po prenehanju mandata v Bruslju 31. julija 2022 pa je bil razporejen na delovno mesto na ministrstvu, na katerem se ne opravlja prevozov oseb.«

Voznik je zoper delodajalca vložil tožbo za izplačilo opravljenih nadur in prehrane za čas opravljanja nadur. Narok za glavno obravnavo v zadevi pa še ni bil razpisan. Kako ali sploh so ukrepali zoper ostale udeležence nesreče, nam niso odgovorili. Tožilstvo ni začelo kazenskega pregona.