Z imenovanjem Gorazda Podbevška iz kroga podpredsednika Svobode Klemna Boštjančiča v vodstvo Slovenskih železnic se je vladajoča politika vpletla v vsa ključna podjetja državne družbe, ki upravlja z 1,2 milijarde evrov sredstev. Nastavljanju odpadnikov iz politike smo priča že od začetka te vlade, ko se je po korupcijski aferi na direktorsko mesto zavihtela odstopljena ministrica Sanja Ajanović Hovnik, infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek pa je med nadzornike uspela zriniti svojega pribočnika in političnega sopotnika Jerneja Pavliča. Razkrivamo še družinsko-sindikalni imperij na Slovenskih železnicah in najvplivnejše može, ki vlečejo niti iz ozadja in v šahu držijo vodstvo državne družbe.

Korporacijski pravnik Gorazd Podbevšek je bil v vodstvo imenovan kljub pomanjkanju izkušenj. Na podlagi akta o ustanovitvi družbe bi moral izpolnjevati ključni pogoj pet let vodstvenih izkušenj v večjem podjetju. Je sicer lastnik in direktor podjetja RMG, d. o. o,. za pravno svetovanje in korporativno upravljanje, ki pa je mikro podjetje z enim zaposlenim, registrirano na Bratovševi ploščadi. Kljub očitnemu razkoraku s pravnim aktom železnic je Podbevšek prestal imenovanje, zadeva pa je potihnila, izvemo v državni družbi.

»Dušan Mes me je povabil kot kandidata in se je izpostavilo tudi to vprašanje, ali izpolnjujem pogoje. V družbi so pridobili pravna mnenja in ugotovili, da jih izpolnjujem. Že en mesec sem v službi na železnicah,« je Podbevšek odgovoril na vprašanje o imenovanju. Povedal je še, da trenutno drugi posli z železnicami mirujejo, je pa za železnice od leta 2011 opravljal večje projekte - bil je tudi prokurist v potniškem prometu. Njegova delovna ura je bila vredna 149 eur, v najbolj aktivnih obdobjih pa je z železnicami zaslužil 6000 evrov mesečno. Mes ga je zdaj že tretjič povabil v poslovodstvo železnic, v družbi pa je zadnja leta tudi prvi nadzornik hčerinskega podjetja ŽGP, kjer je član nadzornega odbora Dušan Mes. In prav prek te odvisne družbe se odvijajo milijardni posli na železnicah. ŽGP je tesno vpeta v konzorcij domačih gradbincev, tudi pri gradnji 2. tira. 

Ni zanemarljiv podatek, da je bil Podbevšek tesno povezan tudi s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, podpredsednikom vlade in Gibanja Svoboda, s katerim je bil od leta 2020 skupaj v Združenju nadzornikov Slovenije. Tam je Podbevšek predsednik, Boštjančič pa je bil v upravnem odboru združenja, dokler ni postal minister. Boštjančič je Podbevška marca letos imenoval tudi za nadzornika SID banke. Na vprašanje, ali je za njegovim imenovanjem politika, ki tako vzpostavlja nadzor nad Mesom, je dejal: »Z Boštjančičem nimam nobenih povezav, poznam pa ga.«

Ajanović Hovnikova z 8500 € na mesec, a ne vedo, kaj pravzaprav dela

Mes, ki je po številu direktorskih mandatov na železnicah absolutni rekorder, je tretji mandat nastopil 25. marca. Kljub tragediji z dvema mrtvima delavcema, ki se je zgodila konec leta, in izmikanju objektivne odgovornosti za smrt svojih zaposlenih. Potrjevanje Mesa je sovpadalo tudi z reševanjem kože odstopljeni ministrici Sanji Ajanović Hovnik in ustanovni članici ter finančni podpornici Svobode, ki so jo po debaklu na ministrstvu inavgurirali kar za vodjo oddelka za kadrovske, splošne in pravne zadeve na SŽ, pri čemer naj bi pometla z vso prijavljeno konkurenco. Si je Mes še en direktorski mandat kupil z zaposlitvijo ključne članice Svobode? Ajanović Hovnikova je na ministrstvu za javno upravo poskušalaurediti posel svoji prijateljici, na železnicah pa je ekspertka za prenovo plačnega sistema. Šefovsko mesto ji prinaša 8500 evrov bruto na mesec.

Nenavadno je, da je bil oddelek, ki ga zdaj vodi, celo leto in pol brez vodje, pa je delo v njem potekalo brez posebnosti, delo pa je po pripovedovanju naših virov dobro funkcioniralo. Tako se zdi, da so čakali prav na bivšo ministrico, za katero je po fiasku z javnim denarjem njena stranka Svoboda poskrbela z varno službo v državnih železnicah. Z ureditvijo delovnega mesta Ajanović Hovnikovi je tudi Golob prodrl v drobovje železnice, ki velja za zatočišče in odlagališče strankarsko zaslužnih, a že odsluženih politikov in kadrov, ki so bili blizu SDS in SD. Z ureditvijo službe članici Svobode si je tudi direktor Dušan Mes pri aktualni oblasti kupil zaupnico, saj je bilo kar sedem od skupaj devetih nadzornikov na novo imenovanih prav med mandatom Golobove vlade. Štirje kot predstavniki države in trije sindikalisti. Mes po pripovedovanju naših virov ni samo v primežu politike, ampak tudi vplivnih sindikalistov. »Če se želi obdržati na položaju, mora plesati po njihovo.« 

Družinsko-sindikalni imperij v državni družbi in sindikalisti z dvema plačama

Železnice ostajajo močna trdnjava sindikalistov, ki so v vseh letih svoje sindikalne centrale okrepili v pomembne stebre odločanja in črpanja financ. Železnice so eksemplaričen primer, kako sindikalisti vodijo državno firmo. Prvi in najmočnejši med sindikalisti in funkcionarji je nekdanji strojevodja Silvo Berdajs. Železnice so njegova trdnjava že več kot 40 let. Čeprav izpolnjuje pogoje za upokojitev, so mu pod Golobom podaljšali mandat v nadzornem svetu družbe, kjer že od leta 2015 nadzira poslovodstvo, torej neposredno Dušana Mesa. Kot nadzornik se je moral strinjati tudi z imenovanjem Gorazda Podbevška.

Berdajs je nadzornik v več odvisnih družbah, s čimer ima neposreden nadzor tudi nad njihovimi direktorji. Z vsemi funkcijami na železnicah že leta služi dodatno plačo na mesec. V letnem poročilu iz leta 2022, kamor sežejo zadnji uradni podatki, zasledimo, da je Silvo Berdajs za opravljanje nadzorstvene funkcije v krovni družbi železnic prejel 22.000 evrov bruto, kot nadzornik v odvisni družbi ŽGP še 17.842 €, kot nadzornik odvisne družbe Logistika pa 20.376 €. Skupaj 60 tisočakov je prejel samo iz naslova nadzorništva, o njegovem rednem dohodku pa družba sicer javno ne poroča vse od leta 2013, ko so v letnem poročilu zapisali, da je v družbi Vleka in tehnika zaslužil 77.440 € bruto.

»Delodajalec zagotavlja delavcu, ki opravlja profesionalno funkcijo sindikalnega zaupnika, plačo, ki je enaka plači, ki jo je prejemal pred izvolitvijo ali imenovanjem, ali plačo, ki jo prejemajo zaposleni v družbi z enako izobrazbo, če je ta zanj ugodnejša, poklicni člani sindikatov pa so plačani skladno s Kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa, poklicni člani sveta delavcev so plačani skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in Participacijskim dogovorom na ravni SŽ,« so nam odgovorili na železnicah. Direktor Dušan Mes je lani, za primerjavo, zaslužil 207.158 € bruto.

Tok državnega denarja k sindikatom

Berdajs je tudi dolgoletni generalni sekretar sindikata strojevodij, ki velja za najvplivnejšega na železnicah. Državne železnice so sindikatu strojevodij v zadnjih štirih letih nakazale slabih 100 tisočakov. Podatki iz Erarja razkrivajo pretakanje denarja na račun sindikata tudi iz drugih hčerinskih družb: med letoma 2014-2018 jim je tako na račun kapnilo kar 2,6 milijona iz družbe Vleka in tehnika, prav iz te odvisne družbe pa prihaja Berdajs. Sindikat daje ugodna posojila svojim članom, kar nam je potrdil, ovrgel pa je navedbe nekaterih železničarjev, s katerimi smo govorili, da mu morajo člani drugih sindikatov na železnicah plačevati 10 odstotkov od svojih plač.

Berdajs je prvi, ki se o pravicah zaposlenih (izplačilo poslovne uspešnosti, rasti plač, regres …) pogaja neposredno z direktorjem Mesom. Od leta 1995 je že na funkciji sveta delavcev kapitalsko povezanih družb. Strojevodje so v primerjavi s preostalimi zaposlenimi plačani precej bolje. »Svojo funkcijo bom opravljal, dokler bom imel zaupanje zaposlenih,« je starosta železnic in njihove sindikalne zgodovine komentiral za naš portal. Berdajsu, ki je odkrit pristaš SDS, znotraj železniškega mastodonta pravijo kar tihi direktor in mu pripisujejo moč, »da lahko nastavlja in odstavlja svoje šefe,« čeprav sam trdi, da prispeva samo enega od skupaj devetih glasov za odstavitev ali potrditev novega direktorja. To ne drži povsem, saj zadnja leta obvladuje kar tretjino nadzornega sveta tudi s pomočjo ostalih njemu naklonjenih sindikalistov, Zlatka Rateja in Jožeta Pavška. 

Sin, nekdanja žena, stric - državne železnice kot družinsko podjetje

Berdajs je v odvisni družbi železnic ŽIP zaposlil sina Miha, ki naj bi po pripovedovanju virov na lestvici znotraj podjetja hitro napredoval, pred leti pa je po poročanju Financ vzbudil pozornost z afero, da naj bi račun za talne obloge v njegovi hiši plačalo neko drugo podjetje, ki posluje z železnicami. Berdajsova nekdanja žena Vesna Ritlop je delavska direktorica v družbi ŽIP. Pripada ji tudi službeno vozilo »v vrednosti z vključenim DDV do 40.000 EUR oz. do 50.000 EUR, če gre za okolju prijaznejše osebno vozilo,« izvemo na železnicah. Da vozi službeni avto znamke Volkswagen tiguan, nam potrdi tudi Berdajs. Čeprav profesionalnim sindikalnim delavcem pravica do uporabe službenega vozila ne pripada, razen če je tako določeno s posebnim sklepom zaradi opravljanja drugih funkcij. 

Več kot trideset let sindikalne kariere na železnicah je zbral tudi nekdanji delavski direktor Jože Pavšek, ki je zdaj predsednik Sindikata železniškega transporta Slovenije. Pavšek, ki ima že čez 70 let, je stric Berdajsove bivše žene, ki ji je pred desetimi leti prepustil mesto delavskega direktorja v ŽIP. Pavšek pa je njen nadzornik. Od razrešitve z mesta delavskega direktorja je po naših informacijah ohranil prvotno plačo, za nadzorniško funkcijo pa je po podatkih iz leta 2022 prejel še 6.558 evrov bruto sejnin, od leta 2015 pa za delo v nadzornem svetu železnic še dobrih 14.000 evrov bruto.

Biznis z železnicami se splača

Sindikalist Zlatko Ratej je predsednik Sindikata strojevodij in tesen Berdajsov zaupnik in podpornik. Njegova plača ni javna, v nadzornem svetu železnic, kjer je od leta 2018, prejme okoli 18.000 € bruto na leto. Imena vseh treh sindikalistov zasledimo tudi v raznih komisijah, kot so revizijska, za strateške investicije, kadrovska … Vsi trije imajo na tako pomembnih funkcijah poklicno ali samo osnovnošolsko izobrazbo. Vsem trem so na novo podaljšali ali potrdili mandate. Kako to, da je država dopustila, da so v podjetju vzpostavili paradržavni družinski fevd, s pajkovo mrežo sindikalne prepredenosti pa leta ohranjajo svoje pozicije nedotaknjene? »Berdajs ima pri kadrovskih zadevah veliko moč,« pravijo naši viri, sporna pa naj bi bila tudi njegova dvojna vloga v nadzornem svetu in predsedstvu sveta delavcev. »Iz pozicije moči ne moreš izvajati nadzora!« opozarjajo na anomalijo. A Berdajs odgovarja, da je »vloga člana sveta delavcev in člana nadzornega sveta skladna z zakonom in ne gre za konflikt interesov.«

Zaposleni na železnicah razvijajo tudi svoje biznise. Delavski direktor in član uprave družbe ŽGP Pavle Piškur je lastnik zasebnega podjetja PaP Logistika, ki je najemnik gostinskih prostorov v lasti železnic. Prihodki podjetja so po podatkih iz leta 2022 znašali 223.754,13 evrov. Kot delavski direktor je na železnicah zaslužil 94.028 evrov bruto. Kot član nadzornega sveta – predstavnik zaposlenih v Kamnolomu Verd, d. o. o., ki je tudi v lasti železnic, pa še 5.006 bruto.

Etično sporna naj bi bila tudi dvojna funkcija delavskega direktorja in predsednika sindikata v odvisni družbi Infrastruktura Milorada Šljivića, ki spada v Berdajsov krog. Za delavskega direktorja je bil z vsemi bonitetami, vključno s službenim avtom, parkirnim prostorom in sejninami, imenovan februarja letos. Šljivić je hkrati predsednik Sindikata železniškega prometa Slovenije, ob funkciji pa ima na spletni strani sindikata navedene še naslednje zadolžitve: Poklicni član Sveta delavcev SŽ-Infrastruktura, d. o. o., Namestnik predsednika Sveta delavcev SŽ-Infrastruktura, d. o. o.. Podpredsednik SZS – Alternativa. Pred tem je bil tudi nadzornik v Infrastrukturi, kjer je po podatkih iz leta 2022 zaslužil slabih 19 tisočakov. Funkcija delavskega direktorja Infrastrukture pa mu zna glede na podatke o preteklih funkcionarjih prinesti okoli 90.000 evrov bruto na leto. Nedopustno je, pravijo naši viri znotraj železnic, da je Šljivić tisti sindikalist, »ki bi moral zagovarjati pravice zaposlenih, zdaj pa se bo očitno pogajal kar sam s sabo.« Delavski direktor je postal po decembrski tragediji na tirih, ko sta zaradi malomarnosti delavcev umrla dva človeka. Prav v tej družbi naj bi delavci opozarjali na neurejene razmere pri delu in posledično slabšo varnost. Šljivić, ki nam na vprašanja ni odgovoril, je pa vrnil telefonski klic, je bil kratek: »Na provokativna vprašanja ne bom odgovarjal.« V Infrastrukturi je kot prometnik zaposlen tudi Šljivićev sin Aleksander.

Neposreden vdor politike v državno družbo