TRDITEV: »Gre za to, da vsak minister naj poda poročilo v svojo obrambo, predvsem pa ukrepe, s katerimi bo izboljšal stanje, in na podlagi tega se bom odločal, kaj in kako z njim.«

Ta izjava ne drži, ministrica Irena Šinko ni imela nobene možnosti predstaviti ukrepov s katerimi bi izboljšala stanje. Kot je poročal POP TV je Šinkova povedala: »Danes zjutraj sem bila na razgovoru pri predsedniku vlade, kjer mi je povedal, da se bova razšla, in se s tem strinjam,« je ministrica Šinko potrdila za televizijo. Kot je dejala, pa ji premier razlogov za svojo odločitev ni pojasnil.

TRDITEV: Ko sem sam ugotovil, da obstaja odtok informacij, ki je ogrožal mojo varnost, sem pričakoval ukrepanje takratne ministrice Tatjane Bobnar. Ona ni želela ukrepati, na tej točki sva se razšla, zato sva se razšla. 

DEJSTVO: »Golob je od mene kot od ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva, zato, ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato, da bi jaz ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal stališča, da lahko to zahteva od mene zato, ker je on predsednik vlade, na kar pa kot ministrica seveda nisem mogla pristati," je pred preiskovalno komisijo v parlamentu oktobra lani poudarila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, od katere je Golob zahteval, da se v policiji znebi janšistov in točno določenih kadrov znotraj policije.

Opisala je, kako je vlada Roberta Goloba povozila njen predlog o imenovanju Slavka Koroša za generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge za polni mandat. Kot je izpričala, je Golob na njeno vprašanje, kaj je z imenovanjem Koroša, odgovoril, »da ne ve, kdo je on in da bom imela na tem mestu nekoga drugega«. Ob tem ji je tudi naročil, da mora zamenjati direktorja Uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca, in »da si lahko povrnem njegovo zaupanje samo, če nekdo izgubi službo«. Jazbec je bil na funkcijo imenovan leta 2017, za časa vlade Mira Cerarja in ne pod patronatom Janeza Janše. Nadomestil je Roberta Sušanja, ki je moral oditi zaradi obtožbe, da se dogovarjal za preskakovanje čakalne vrste v zdravstvu.

Zakaj je Golob potem zahteval, da se Jazbeca odpusti? Jazbec je sprožil notranjevarnosti postopek na Policiji zaradi prikrivanja dokazov in skrivanja storilca kaznivega dejanja fizičnega napada. Pripadnik elitne specialne enote D. M. P. je, kot je poročalo Delo, bil obsojen na pogojno zaporno kazen enega leta s preizkusno dobo štirih let in obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola, ker je v stanju opitosti surovo obračunal z ženo in jo huje poškodoval.

Notranjevarnostni postopek pa je po naših informacijah pokazal tudi na odgovornost specialca Roberta Kešperta, ki so ga potem premestili na drugo delovno mesto. Predsednik vlade pa ga je potegnil v svojo lastno varnostno službo in ga samovoljno, brez kakršnega koli postopka, postavil za vodjo službe za varovanje predsednika vlade, ki jo je organiziral danes že obsojeni Miloš Milović. Kešpert je kot vodja Golobovih varnostnikov, a brez formalne vloge v generalnem sekretariatu vlade, večkrat poskušal vplivati na takratnega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki je zagovarjal stališča stroke po enoviti urejenosti varovanja varovanih oseb.

Kot je v pismu, ki ga je objavil Večer, zapisal Lindav, tudi z grožnjami: »Ne kot človek, še manj pa kot v. d. generalnega direktorja policije ne morem sprejeti tudi dejstva, da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska name uporabljal grožnje z obveščanjem predsednika vlade.« Vlada je potem na seji 23. februarja lani, razrešila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in na njegovo mesto imenovala Senada Jušića.

TRDITEV: Tako imenovano nezakoniti sklep je bil enak tako za Jušića kot tudi za Lindava, bil je enak, kot ga je imela Tatjana Bobnar, ko je bila imenovana za generalno direktorico policije. Po domače rečeno – upravno sodišče je sklep kot nezakonit razglasilo zaradi forme, zaradi oblike, ki velja in ki jo uporabljajo že 20 let. Ni šlo za neko novo obliko, ampak za format, ki se uporablja pri teh istih uradnikih 20 let

DEJSTVO: Upravno sodišče je v zvezi z imenovanjem Senada Jušića za generalnega direktorja ugotovilo, da je »sklep Posebne natečajne komisije z dne 4. 9. 2023, s katerim je bilo ugotovljeno, da stranka z interesom izpolnjuje natečajne pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primerna za položaj generalnega direktorja policije, nezakonit, in sicer iz razloga, ker se ga glede elementa, ki ni očitno nebistven, ne da preizkusiti (kar je absolutna bistvena kršitev postopka).«

»Sklep posebne natečajne komisije, za katerega je upravno sodišče ugotovilo njegovo nezakonitost, je prvi izvirni akt, ki je potem zastrupil oba preostala, torej izbiro in samo imenovanje na vladi,« je v Odmevih nezakonitost imenovanja izpostavil tudi predstojnik katedre za upravno pravo Rajko Pirnat. Sklep vlade o Jušićevem imenovanje ne more biti zakonit, če je, je še dodal ugledni pravnik, utemeljen na nezakonitem sklepu: »Kar pomeni, da je bilo imenovanje generalnega direktorja policije po mojem mnenju nezakonito.«

Senad Jušić ni uspel dokazati, da izpolnjuje pogoje za imenovanje za generalnega direktorja policije. To je osem let izkušenj na vodilnem položaju. Po informacijah v medijih, je na vodilnem položaju delal manj kot leto dni z nadomeščanjem vodje. Nadomeščanje pa ni enako vodstveni poziciji. Vodstvena delovna mesta so določena v Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih. Vodstvena delovna mesta v policiji so komandir oziroma načelnik policijske postaje, potem so direktorji policijskih uprav, generalni direktor, vodje notranjih organizacijskih enot, ki za svoje delo prejemajo tudi položajni dodatek. Ta formalno ne pripada pomočniku, prejme ga samo takrat, kadar po pooblastilu nadomešča vodjo. Opravljanje morebitnih vodstvenih nalog po pooblastilu vodje ne izpolnjuje pogoja po 3. točki 3. odstavka 47. člena Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), saj ZODPol v navedeni točki jasno določa, da mora imeti najmanj osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju. Zakonska določba je torej jasna, da je potrebno imeti najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju in ne na delovnih mestih pomočnika. Tega pogoja Jušić pred natečajno komisijo ni dokazal.

Tako piše tudi v sodbi: »Na podlagi obrazložitve sklepa Posebne natečajne komisije ni mogoče ugotoviti, kako, zakaj oz. na podlagi česa je omenjena komisija zaključila, da ima stranka z interesom osem let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih v javnem sektorju. To pomeni, da je v tem delu obrazložitev sklepa tako pomanjkljiva, da je sodišče ne more preizkusiti, in to kljub temu, da gre za zakonski pogoj, v zvezi s katerim je komisija v teku postopka stranko z interesom pozvala na dopolnitev vloge (kar pomeni, da je ocenila, da prijava stranke z interesom v tem delu ni popolna, pa tega poziva in odziva stranke z interesom v končnem sklepu z dne 4. 9. 2023 ni niti omenila).« 

Nasprotno pa je Boštjan Lindav, ki ga je vlada razrešila, izpolnjeval vse pogoje in je bil tudi po strokovni plati ocenjen kot primeren.

TRDITEV: Če me sprašujete, ali ima minister Boštjančič moje zaupanje, odgovor je seveda da. Še več, jaz si upam trditi, da ima on tudi zaupanje javnosti in predvsem ima zaupanje socialnih partnerjev. Minister Boštjančič je tisti minister, ki je pripeljal do konca eno najtežjih reform, v tem primeru plačno reformo … Mi smo najprej poskrbeli ne za prazne besede, ampak za dostojne plače.

DEJSTVO: Slovenija bo s 1. januarjem 2025 začela s postopno prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Medtem ko bodo nekateri delavci na najnižjih plačanih mestih (vsi, ki zdaj prejemajo plačo pod minimalno, to pa so vsi razredi do 25. plačnega razreda) dobili minimalno plačo (1.253,90 evra bruto) takoj, pa se bo za funkcionarje, direktorje in sodnike pot do izrednih povišanj šele začela, a od nje bodo imeli največje koristi. Reforma bo za vse zaposlene v javnem sektorju zaključena do leta 2028.

Vsi, ki so zdaj pod minimalno plačo in jim jo doplačuje delodajalec, se bodo že januarja prihodnje leto približal uslužbencem v 31. plačnem razredu, v katerega so razvrščeni strokovni sodelavci s plačo 1542,77 evrov bruto. Če bo inflacija rasla in ne bo usklajevanja, pa se lahko ti plačni razredi že prihodnje leto znajdejo pod minimalcem.

Še povečuje se prepad med funkcionarji in navadnimi uslužbenci. Funkcionarji, direktorji zavodov, ravnatelji, direktorji občinske uprave, župani, sodniki, tožilci, zdravniki bodo namreč avtomatsko uvrščeni v višje plačne razrede brez dodatne prevedbe. Župani, na primer, bodo s 54. plačnega razreda (3.802 evrov bruto) neposredno preskočili v 56. razred (6.372 evrov ). Plače županov in direktorjev občinskih uprav se bodo zvišale med 2800 in 3000 evri bruto.

Zdravniki bodo neposredno uvrščeni v 49. plačni razred (5000 evrov bruto), prav tako tožilci in sodniki (najnižje bodo plačani okrajni z začetno plačo od 5100-6000 evrov bruto, okrožni bodo razvrščeni do 52.-55. plačnega razreda, kar prinaša od 5660-6180 evrov bruto, višji sodnik pa v 57.-59. plačni razred in bodo prejemali od 7000 evrov bruto).

Sodniki bodo po novi reformi prejeli med 2000-3000 evrov bruto več, ostali zaposleni v državni upravi pa od 300 do 530 evrov bruto. Večina zaposlenih, ki januarja pričakuje velike povišice, bo razočarana. Koristi od reforme bodo imeli predvsem tisti, katerih plače so že zdaj nad povprečjem, medtem ko bodo navadni uslužbenci prejeli v povprečju okoli 100 evrov bruto, povišanja pa bodo izplačana postopoma v šestih obrokih.

Predsednik vlade, predsednica republike, predsednica državnega zbora in ministri ostajajo na istem, njihove plače se bodo spremenile šele po volitvah.

Koliko časa bo tak sistem vzdržal? Reforma predvideva 1,4 milijarde evrov proračunskih sredstev. Število javnih uslužbencev pa raste. Od leta 2015 do lani se je število zaposlenih povečalo za 24.000 (iz 167.458 na 191,475). Masa plač pa je zrasla za dve milijardi in je bila lani že 5,5 mrd. evrov. Ob vstopu Slovenije v EU je bil en javni uslužbenec na 14 prebivalcev. Pred desetimi leti je bilo razmerje 1: 13, lani je znašalo le še 1: 11.

TRDITEV: V Sloveniji imamo sladek problem, da imamo najnižjo brezposelnost v Evropi. Sladek zato, ker to kaže, da je naše gospodarstvo v izjemni kondiciji, da je naše gospodarstvo z nadpovprečno rastjo, da je brezposelnost najnižja v Evropi in da je inflacija med najnižjimi v Evropi. 

DEJSTVO: Na slovenskem trgu dela je bilo novembra 45.709 registriranih brezposelnih oseb (ESS). Stopnja brezposelnosti v EU je bila oktobra 5,9 odstotka, je na začetku decembra objavil evropski statistični urad Eurostat.

V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti oktobra 4,9-odstotna, v primerjavi z lanskim oktobrom pa se je povečala za 1,4 odstotne točke.

Slovenija na lestvici evropskih držav vsekakor ne vodi po najnižji brezposelnosti. Za našo državo so še: Češka, Bolgarija, Nemčija, Irska, Hrvaška, Ciper, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska (vir).

Medtem ko je večina držav z nižjo brezposelnostjo, kot jo imamo Slovenci, od julija ohranila ali celo znižala stopnjo brezposelnosti, pa pri nas ta od julija narašča – iz 3,5 na 4,9 odstotka.

TRDITEV: Ne bo podaljšanja delovne dobe, to že vemo.

DEJSTVO: Povečevanje deleža starejših in podaljševanje pričakovane starosti, poznejše vstopanje na trg dela ter tudi veliko pomanjkanje kadra bodo v prihodnje po pričakovanjih vodila v povečanje deleža starejših, ki bodo na trgu dela ostali dlje.

Postopno podaljšanje delovne dobe predvideva tudi predlog pokojninske reforme, in sicer s 60 na 62 let ob izpolnjevanju pogoja 40 let delovne dobe in s 65 na 67 let za tiste, ki ne bi zbrali 40 let delovne dobe.

TRDITEV: Z dostojnimi plačami in s tem, da smo bistveno olajšali prihod tujcev v Slovenijo z namenom zaposlovanja. Nobena vlada do zdaj tega ni naredila, ne vem zakaj, naša je naredila. 

DEJSTVO: Na društvo Delavska svetovalnica so se oktobra lani obrnili trije turški delavci, ki so mesečno delali od 300 do 372 ur. Zaposleni so bili v turškem podjetju Türkcam, podizvajalcu partnerja v konzorciju izvajalcev gradnje drugega tira Divača–Koper Yapija Merkezija.

»To je očitno kršenje vseh določil delovne zakonodaje okoli počitkov, delovnega časa, odmorov,« je povedal vodja svetovalnice Goran Lukić. 

Do izkoriščanja delavcev je prihajalo, kljub temu da je bilo v pogodbi med naročnikom, družbo 2TDK in izvajalci, po njegovih besedah navedeno, da je izvajalec obvezan spoštovati veljavno delovno zakonodajo, torej uporabljati veljavno kolektivno pogodbo gradbene dejavnosti v Sloveniji, ta dolžnost pa velja tudi za vse podizvajalce. Kolektivna pogodba med drugim določa dodatke zaradi razporeditve delovnega časa (npr. za nočno in nedeljsko delo) in dodatek za nadurno delo.

Ob tem so ugotovili tudi, da niso bili plačani socialni prispevki v Sloveniji, pa bi morali biti.

Pred dnevi so v Skupnosti socialnih zavodov objavili rezultate ankete o rekordnem strmoglavljenju iskalcev zaposlitve za delo v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle. Sodelovalo je 79 socialnovarstvenih zavodov. Domovi za starejše in posebni zavodi za odrasle so letos uspešno zaključili le 27 odstotkov razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest, lani 30 odstotkov, leta 2020 pa je delež obsegal več kot 50 odstotkov.

Vlada je že pred časom napovedala, da bo kadrovsko stisko reševala s prihodom tujcev v domove za starejše, predvsem iz držav tretjega sveta, Filipinov in Pakistana. A glede na podplačane poklice v DSO-jih, ki bodo na minimalni plači ostali tudi po prenovi plačnega sistema, jih za tak denar ne bomo dobili, je za naš portal komentiral nekdanji direktor socialnega zavoda Jaka Bizjak: »Mene je kontaktiralo par agencij, ki bi želele posredovati na tem področju, pa smo na koncu ugotovili, da so plače bolj ali manj prenizke. Ti ljudje, ki pridejo nekje od daleč, morajo nekaj denarja tudi pošiljati domov, morajo si tukaj najti prostor in s temi plačami to po navadi ne gre.«

TRDITEV: Tudi sam sem na začetku mandata imel podobno izkušnjo, ko je informacija o tem, kje se nahajam, kje se nahaja moj mladoletni otrok, očitno prišla do opozicije, do opozicijskih poslancev.

DEJSTVO: Fotografijo Goloba in njegovega mladoletnega otroka, ki je bila poleti 2022 posneta med obiskom Bruslja, predsednik vlade večkrat izkoristi za napad na policijo in njeno nekdanje vodstvo, s tem je upravičeval tudi ustanovitev lastne enote za varovanje. Vendar pa ne Golob ne njegova partnerka Tina Gaber nimata težav z zasebnostjo, ko nas populistično nagovarjata preko družbenih omrežjih. Tako smo lahko na instagramu spremljali predsednika vlade med rezanjem zelenjave, Gaber je v njegovo lutko zabadala igle, premier pa je gospodinjam podelil nasvet o ustreznem času za pranje perila. Gaber z objavljanjem skupnih fotografij celo sama razkriva, kje se nahajata.

Predsednik vlade je v Sloveniji in drugih demokratičnih državah vsekakor javna oseba. To pomeni, da je njegova zasebnost v določenih okvirih omejena v primerjavi z zasebnimi osebami, saj je njegovo delovanje pod javnim nadzorom, ker opravlja funkcijo v imenu državljanov.

Njegova zasebnost se varuje v primerih, ki nimajo povezave z opravljanjem javne funkcije (npr. družinsko življenje, zdravstvene zadeve). Vendar pa v primeru, ki ga sam izpostavlja, ni šlo za družinsko zadevo, saj je otroke sam vzel s sabo na službeno pot. Kot je takrat sporočil Ukom: »Zaradi številnih poti v tujino bo predsednik vlade občasno na pot vzel tudi družinske člane.«

Ustavni pravnik Andraž Teršek je v delu Svoboda medijev in varstvo zasebnosti zapisal: »Oseba, ki se zavestno izpostavi javnosti, ne more več zase zahtevati priznanja statusa zasebnika, ki bi bil upravičen do anonimnosti. Člani kraljevih družin, igralci, estradniki, akademiki, politiki itd. opravljajo svoje funkcije javno. In čeprav nekaterim med njimi morebiti sploh ne gre za »publiciteto«, ki bi jo na določen način »tržili«, je že po definiciji njihova podoba v nezanemarljivi, celo v precejšnji meri »javna last«. Določeni elementi sfere zasebnosti, nenazadnje pa celo intimnosti javnih oseb nedvomno predstavljajo tudi »javno zadevo« (angl. »public matter«).«

TRDITEV: Ne moremo govoriti o zmanjševanju sredstev, če dobiš v resnici več, kot si imel letošnje leto. Poleg tega je pa tudi v teh sredstvih predvidena masa plač, kar pomeni, da se tudi Računskemu sodišču plače normalno zvišujejo, tudi predsednici Računskega sodišča, in tu ne gre za nikakršno maščevanje ... 

DEJSTVO: Računskemu sodišču je vlada vzela del sredstev za investicijsko vzdrževanje (to je denar za primere, če se pokvari klima, zlomi stol), vzeli so 2,3 mil. evrov za investicijo, ki so jo načrtovali dve leti, in 100.000 evrov za službene avte. Skupaj 3.860.000 evrov.

Predsednik vlade je glede plač povedal zelo zvito. Ta odvzem res ne bo vplival na naše plače. Ne bomo ne lačni ne bosi. Način ravnanja vlade pa kaže, da nam lahko že jutro vzame denar na plačah ali kje drugje. Na Računskem sodišču bomo še naprej delali neodvisno in strokovno, neodvisnost pa pomeni tudi to, da lahko sam načrtuješ sredstva. Ravnanje vlade je vsekakor v nasprotju z ustavno odločbo, ki govori o neodvisnosti organov. Treba bi bilo vlagati v razvoj, že 25 let se sodišče nahaja v istih prostorih. Dve leti smo planirali nakup, bili smo usklajeni z ministrstvom za finance. Šli bi v razpis, ne tako kot minister Boštjančič, ki kupuje stavbe čez noč, tako v primeru Litijske kot Parmove, na katero ste opozorili. Najbolj podlo je to, da nas o odvzemu sredstev niso obvestili. Ni težava v tem, da so sredstva namenili Onkološkemu inštitutu. Problem je, ker se vlada hvali z rekordnim proračunom v vrednosti 17,2 mrd €. In zmanjkalo jim je ravno za računsko sodišče in Državni svet? Ob tem, da so 150 milijonov evrov dali nevladnikom, so za naš portal povedali na Računskem sodišču.

TRDITEV: »Kar se tiče revizorke, ki jo omenjate – ta revizorka je res izpeljala neke vrste postopek, ki ga je sama imenovala notranja revizija.«

Odziv z ministrstva za pravosodje: Izjava predsednika vlade v tem delu ne drži in kaže na očiten napad nad vodjo notranjerevizijske službe na ministrstvu za pravosodje (v nadaljevanju: Vodja NRS na MP). Poudarjamo, da Vodja NRS na MP ni izpeljala »neke vrste postopek, ki bi ga naj sama imenovala notranja revizija. «

DEJSTVO: Glede na dokumente je vodja notranjerevizijske službe na Ministrstvu za pravosodje opravila follow-up revizijo naknadne preveritve na primeru Litijska 51, v kateri je ugotavljala, ali so bila v tem procesu upoštevana priporočila predhodne revizije – postopek pridobivanja nepremičnine v Celju, št. INR-01/2022, saj je prejšnja notranja revizorka na ministrstvu za pravosodje pri ugotavljanju izvrševanja priporočil te revizije (št. INR-01/2022) predlagala, da je pri določenih priporočilih preveritev izvrševanja možna in smiselna ter dokončno potrjena le v okviru naknadne revizije.

Naknadna revizija je bila opravljena:

- v skladu z določili 4. odstavka 28. člena Pravilnika notranjerevizijske službe na Ministrstvu za pravosodje, ki določa, da so naknadni oz. ponovni notranjerevizijski pregledi namenjeni preverjanju ali so bile nepravilnosti oz. pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v predhodnih rednih ali izrednih notranjerevizijskih pregledih, odpravljene;

- v skladu z določili 2. odstavka 17. člena Pravilnika o usmeritvah, ki določa, da mora predstojnik oziroma poslovodni organ proračunskega uporabnika z ugotovitvami notranjih revizorjev in s sprejetimi ukrepi seznaniti odgovornega vodjo revidirane enote ali področja in mu naložiti izvajanje teh ukrepov. Izvajanje ukrepov lahko preveri notranje revizijska služba z naknadno revizijo na podlagi odločitve vodje notranje revizijske službe, proračunskega uporabnika ali Ministrstva za finance, Službe za nadzor proračuna.

Dne 8. 5. 2024 je ministrica za pravosodje Andreja Katič potrdila in podpisala Spremembo načrta dela skupne službe za notranjo revizijo Ministrstva za pravosodje za leto 2024, v katerem je bila naknadna follow-up revizija na primeru procesa nakupa poslovnih prostorov na Litijski cesti 51, Ljubljana uvrščena kot redna notranja revizija.

TRDITEV: »Po informacijah in po poročilu, ki ga imam od pravosodne ministrice, ki ni bila vpletena v postopek Litijske, se je izkazalo, da je to njeno poročilo presegalo tako pooblastila, ki jih je imela revizorka, kot tudi, da se je ukvarjalo s stvarmi, za katere revizorka sploh ni pristojna. Namesto, da bi analizirala postopke na pravosodnem ministrstvu, ki so bili res vsi zelo nenavadni in kjer je dejansko prišlo do tega, da se je izbral en objekt, ki je popolnoma neprimeren, je ta revizorka ugotovila, da je z izbiro tega objekta vse v redu, ni pa v redu s tem, kako deluje vlada. Revizorka nima pristojnosti, da se ukvarja z drugimi ministrstvi, ampak bi morala analizirati svoje ministrstvo, pa ravno tega ni naredila, in to je vse.«

Odziv z ministrstva za pravosodje: »Vodja Notranjerevizijske službe na ministrstvu za pravosodje, ki je opravila predmetno revizijo, nikakor ni presegla pooblastila in se pri izvajanju revizije ni v ničemer ukvarjala s stvarmi, za katere ne bi bila pristojna.

Predsednik vlade Robert Golob se je torej seznanil z notranjim aktom Ministrstva za pravosodje, za katerega je direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, Darko Muženič, Ministrstvu za pravosodje v mnenju z dne 11. 7. 2024, posebej izpostavil, da bi razkritje tega dokumenta lahko škodovalo predkazenskemu postopku. Torej je Andreja Katič v nasprotju z mnenjem NPU posredovala končno poročilo notranje revizije nepooblaščeni osebi (in morda še komu), ta nepooblaščena oseba (konkretno Robert Golob) pa se je s tem seznanila?

V končnem poročilu je notranja revizorka posebej izpostavila, da je pri zagotovitvi finančnih sredstev za izvedbo procesa nakupa predmetne stavbe (kar je bil nedvomno ključen del procesa nakupa stavbe) prišlo do suma nezakonite prerazporeditve proračunskih sredstev, saj brez sodelovanja za izvedbo vseh predpisanih dokumentov in soglasij ministra za finance Klemna Boštjančiča, tedanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, Službe vlade za zakonodajo, Vlade RS in predsednika Vlade RS, tega procesa na Ministrstvu za pravosodje ne bi mogli izpeljati, pri čemer je Vodja NRS na MP opozorila na zaznano kršitev. Prerazporeditev proračunskih sredstev je imela za posledico obvezujoče nadaljnje aktivnosti Ministrstva za pravosodje v tem procesu, kar pomeni, da tega dejstva v okviru notranje revizije ni bilo mogoče spregledati.

Spregled tega dejstva bi bil nelogičen (gre za soodvisnost in zaporednost postopkovnih ravnanj več institucij, kar je imelo neposredno posledico na ravnanja Ministrstva za pravosodje) in strokovno neutemeljen, celo več, kazal bi na sum prikritja zaznanih procesnih in zakonskih neskladnosti. Nesporno je dejstvo, da je prerazporeditev sredstev iz proračunske postavke 7608 - Tekoča proračunska rezerva (in ne proračunska rezervacija) na proračunsko postavko 298710 – Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb pravosodnih organov (sklep vlade, z dne 22. 12. 2023) v nasprotju z določili 48. člena Zakona o javnih financah ter določili od 128. do 131. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS in predstavlja pomembno tveganje, ki utemeljuje nezakonito delovanje vseh v proces vključenih in sodelujočih potrjevalcev in mnenjedajalcev.

Izpustitev tega tako pomembnega in očitnega dejstva bi bila v nasprotju z doktrino strokovnosti, objektivnosti, celovitosti in neodvisnosti. Pri tem posebej poudarjamo, da je kršitev Zakona o javnih financah in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS ugotovilo in potrdilo tudi Računsko sodišče RS v okviru revizije »Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023« številka 320-11/2023-135, z dne 3. 9. 2023. Izpustitev tega tako pomembnega in očitnega dejstva bi bila tudi v nasprotju z zahtevami standarda, saj je celovito mnenje odraz strokovne presoje vodje notranje revizije za določeno obdobje, ki temelji na izidih cele vrste posameznih poslov in drugih aktivnosti.

Pri tem jasno in izrecno poudarjamo, da mora notranji revizor svoje delo opravljati pošteno in s strokovnim pogumom. Pri svojem delu ne sme dajati lažnih, zavajajočih ali varljivih izjav niti prikriti ali izpusti ugotovitev ali drugih primernih informacij iz sporazumevanja. Notranji revizor mora razkriti vsa pomemba dejstva, ki so mu znana in bi lahko, če jih ne bi razkril, vplivala na možnost organizacije za sprejemanje odločitev na podlagi dobre obveščenosti.

Notranji revizor mora po sami nujnosti revizorskega delovanja na vsakršno opaženo neskladnost oziroma nepravilnost nemudoma opozoriti, četudi le-ta spada pod nadzor drugega organa.

Vodja NRS na MP je pri izvedbi predmetne revizije zelo podrobno analizirala vse postopke, ki so se izvajali na ministrstvu za pravosodju in se nanašajo na sam proces nakupa nepremičnine na Litijski 51.

Uslužbenci na ministrstvu za pravosodje, ki so sodelovali pri procesu nakupa predmetne nepremičnine, so za izpeljavo posla imeli na razpolago le 3 delovne dni, pri čemer njihovih opozoril tveganosti ni upošteval nihče. Predsednik vlade ne more javno zatrjevati, da so bili vsi ti postopki »zelo nenavadni«. Nenavadno je bilo le to, da je minister za finance 22. 12. 2023 odločil, da se nakup izvede še v letu 2023, pri čemer sta oba ministra, tako finančni kot tudi pravosodni, zavestno tvegala pomanjkljive dogovore v sami pogodbi. Pri tem pa je minister za finance zavestno in načrtno nezakonito zagotovil proračunska sredstva za nakup stavbe na Litijski 51 v Ljubljani.

Vodja Notranjerevizijske službe na ministrstvu za pravosodje se pri izvedbi revizije Litijska 51 ni nikjer in v ničemer opredelila, da je z izbiro predmetne nepremičnine vse v redu, saj sta odločitev o nakupu sprejela tako minister za finance kot tudi tedanja ministrica za pravosodje in ne uslužbenci ministrstva za pravosodje. Možnost ne-realizacije nakupa pa bi lahko za delodajalca pomenila tudi kršitev pogodbe o zaposlitvi s strani zaposlenih.«