Zagovorniki veganstva s podporo predsednika vlade navijajo za veganske obroke v šolah, vrtcih, bolnišnicah. Zdravniki, ki opozarjajo na nevarnost, so tarča žalitev in poniževanj. Gre za vplivne in inkriminirane posameznike, ki niso prestopili vrat medicinske fakultete, še pravijo.

»Akcija naše vlade je napad na zdravje Slovencev! « Zdravnica dr. Nada Rotovnik Kozjek, mednarodno priznana strokovnjakinja za klinično in športno prehrano, opozarja na pasti in tudi usodne zdravstvene posledice pri uvedbi veganskih malic v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele, skratka vseh javnih zavodih, kjer bi predsednik vlade Robert Golob ob podpori svojega strateškega sveta za prehrano (SSP) rad spremenil jedilnike. Gre za zatiranje večine, ki bi rada jedla normalno, nadaljuje Rotovnik Kozjekova, ki iz dognanj svoje medicinske stroke nasprotuje ortodoksnemu načinu prehranjevanja še posebej, ko tega poskušajo vsiljevati najmlajšim, bolnikom in starejšim. Zato njo in njene kolege napadajo zagovorniki veganstva, ki ob podpori Goloba dobivajo vse večjo moč v družbi.

snE

Snemalec: Matej Krže, Montažer: Jure Mis

Od začetka so imeli vegani v SSP celo večino, potem pa je medicinska fakulteta dosegla, da so vanj vključili tudi zdravnike. Strokovnjake z medicinskim znanjem in izkušnjami. Golob na eni strani posveča veliko pozornost zagovornikom radikalne prehrane, ki jo zdravniki odsvetujejo in opozarjajo, da je celo nevarna, obenem pa molči, ko manjšina vsiljuje mnenje večini in z žaljivkami, kot so psevdoznanost in nestrokovnost, obklada slovenske zdravnike. S tem daje družbeno moč skupini, ki zaradi zagovarjanja ljubezni do živali izgubljajo razsodnost do vsejedcev, kar je že marsikdaj prerastlo v sovražnost tudi z agresivnimi dejanji. 

»Kar se tiče religioznih načinov prehranjevanja, kamor veganstvo nedvomno spada, je to zatiranje večine, ki bi rada jedla normalno in v okviru možnosti, ki jih ima. Dokler so zdravi, je to odločitev posameznika, ko pa se pogovarjamo o zdravstveni obravnavi, pa moramo gledati, kaj je strokovno gledano za njih dobro. To ni moje mnenje, to so strokovne smernice, ki jih tisti, ki komentirajo naše odločitve, ne razumejo, ker nimajo medicinskega znanja. Zadaj je prepričanje, vera v svoj prav, s tem, da večina ljudi vrat medicinske fakultete še ni stopila. Prodajajo svoje ideje in prepričanja,« meni dr. Rotovnik Kozjek.
Glavna vodja SSP je dr. Nataša Fidler Mis, ki je skupaj z dr. Jakšetom tudi soavtorica izvirnega znanstvenega članka o zdravju srca in ožilja zdravih odraslih v programu prehrane rastlinskega izvora; člani pa so: SSP dr. Samo Kreft, ki ni našel časa za pogovor, je nosilec veganskega portala in farmacevt, specializiran za področje fito-dopolnil, dr. Boštjan Jakše je profesor športne vzgoje in zagovornik veganske prehrane, pravnica dr. Veronika Cukrov je predstavnica slovenskega veganskega društva. Vplivni zagovorniki rastlinske hrane, ki jih je Golob izbral za spreminjanje prehranskih navad Slovencev, so že potegnili prve poteze. Kljub drugačnim priporočilom pediatrične stroke so ob podpori predsednika Goloba oblikovali predlog o možnosti izbire veganskega obroka v vrtcih in šoli, ki naj bi stopil v veljavo z novim šolskim letom. Vegansko društvo, ki ima predstavnike v SSP, pa trenutno čaka na zeleno luč ministrstva za zdravje glede peticije, s katero vegani predlagajo uzakonitev možnosti izbire veganskega obroka v vseh javnih ustanovah, ki nudijo hrano - v šolah, univerzah, vrtcih, domovih za starejše, bolnišnicah, zavodih za prestajanje kazni in v javnem sektorju.

»Družba, v kateri se upoštevajo argumenti stroke, je tisto, k čemur bi morali stremeti. Zato kot pediater zagovarjam pravico otrok do najboljše oskrbe na vseh področjih in zagotovo je kvalitetna in zdrava prehrana ena od temeljev za optimalen razvoj otroka. Pri smernicah, ki zadevajo prehrano otrok, mora zato nujno sodelovati pediatrična stroka skupaj s kliničnimi dietetiki, jedro vsega morajo biti strokovna priporočila,« pediater Denis Baš s kolegi zagovarja uravnoteženo mešano prehrano kot edino primerno. »Za starostnika je košček mesa, ki ga lahko prežveči in poje, zelo dober vir beljakovin. Boleče je, da so v akcijo vključeni ljudje, ki so inkriminirani s prodajo prehranskih dopolnil. Ker je to ultra procesirana hrana in gre pravzaprav za zelo velik problem javnega zdravja, ki ga generira strategija te vlade,« še doda dr. Rotovnik Kozjek.

Gre za najmanj enega od simpatizerjev in promotorjev multinacionalke Herbalife. To je dr. Boštjan Jakše, ki je doktoriral s področja rastlinske prehrane, obenem pa pospešuje uporabo prehranskih dodatkov multinacionalke v prehrani. Še danes smo v zasebni skupini na facebooku Prejpotemjada, ki šteje skoraj štiri tisoč članov, zasledili objavo o poveličevanju in zdravstveni dobrobiti teh izdelkov. »To bi bilo pa res sporno tudi za predsednika vlade,« o tovrstnem konfliktu interesov in neposrednem vdoru Herbalife vernikov v SSP meni kardiolog dr. Zlatko Fras, tudi član Golobovega sveta. Z Jakšetom je sicer pisal strokovni članek o veganstvu, a poudaril, da je že takoj na začetku problematiziral njegovo povezanost z multinacionalko, »ker ne želim biti v nekem posrednem ali implicitnem konfliktu interesov. Dejal mi je, da je z njimi sodeloval, da pa je zdaj absolutno ven iz tega.« To pa, kot smo razkrili, ne drži.

Uporabnike Herbalife novačijo preko delavnic zdrave hrane, kjer jim ponudijo svoje izdelke. Veliko jih je narejenih na osnovi soje, vsebujejo tudi sladkor. Za beljakovinske napitke, ki nadomeščajo enega ali dva dnevna obroka, ter dodatke vlaknin, energijskega čaja in vitaminskih tablet je treba odšteti od sto evrov mesečno. Družba sicer obrača milijarde na račun naivnežev. Od začetka delovanja je dvigovala prah tako na področju prodaje kot zdravstvenih tveganj pri uporabi njihovih izdelkov. Ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC), ki ščiti potrošnike pred goljufijami, je od multinacionalke leta 2016 izterjala 180 milijonov evrov zaradi zavajanja potrošnikov pri preprodaji izdelkov v slogu piramidne sheme.

Slovenski potrošniki lahko izdelke kupijo preko slovenskih distributerjev, računi za produkte pa prihajajo iz podjetja MST Plus, ki domuje v ljubljanskih Stegnah. Lani je imelo podjetje 7.380.035 evrov čistega prihodka, od leta 2020 je prihodek zrasel za dober milijon. Stoodstotni lastnik podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, trgovino in storitvami, je Stjepan Miković, za družbo pa stoji tuj kapital. Povprečno število zaposlenih je 6,5, preberemo v letnem poročilu, od leta 2013 pa do danes pa je bilo prejemnik dobrih 23 tisočakov javnih sredstev, največ od ZZZS. Podjetje je bilo prejemnik finančne pomoči v času covida-19.
Dr. Boštjan Jakše je zanikal, da bi bil član veganskega društva, v odgovoru se je izognil povezavi s Herbalife. Zapisal pa je, da v SSP izraža svoja stališča, »ki jih podprem z znanstvenimi referencami do nezdravih prehranskih vzorcev, skupin živil in/ali promoviranja nezdravih načinov priprave hrane, na primer predelano rdeče meso in mesni izdelki, ocvrti sir in druga ocvrta živila, ki jih promovira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Našteta živila promovirajo bodisi kot zdrava, hranilno zadostna ali celo kot super hrano, kar pa je v nasprotju s sodobnimi znanstvenimi dokazi.«

Vpliv Herbalife religije na Golobov prehranski svet

Konkretna vprašanja o inkriminiranosti posameznih članov in njihovih osebnih interesov v SSP, ki smo jih poslali predsedniku vlade Robertu Golobu, so ostala neodgovorjena, s kabineta smo prejeli tale odgovor: »Kot je predsednik vlade že povedal v nekaterih javnih nastopih, se trudi jesti zdravo, tako tudi živeti in o tem ozaveščati ljudi. Najbolj pomembna je uravnoteženost obrokov oziroma prehrane, s poudarkom na sezonski ter lokalno pridelani hrani, čemur sledi tudi sam.«
Predsednik ne skriva afirmacija do rastlinske prehrane, kar je poudarjal že v kampanji pred državnozborskimi volitvami, svoje predvolilne teze pa nadgradil še pred evroposlanci v Bruslju: »Mislim, da moramo porabiti manj mesa. Ne pravim, da ga moramo povsem prenehati uživati, ampak da ga jejmo manj. Bolj se moramo osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire,« je nakazal drakonsko spremenjen jedilnik javnih ustanov in zavodov. Pri tem pa je v strateškem svetu na široko odprl vrata skupini ljudi, ki uživanju mesa povsem nasprotujejo. V zagovarjanju svojih prepričanj obračunavajo z vsemi, spodbijajo tudi znanstvene reference iz medicine, čeprav sami nimajo medicinskih znanj. Zanimivo je, da Golob ob tem ne stopi naproti znanosti in zdravnikom, pri katerih je ob težavah s kilo še nedavno tega iskal pomoč.

»Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka ...) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. Za tem stališčem stojijo največje in najuglednejše prehranske organizacije na planetu. Anesteziologi, zobozdravniki, pediatri, dermatologi in podobno niso strokovnjaki za klinično prehrano, saj iz tega področja na medicinski fakulteti niso sistematsko izobraženi,« pa doktorje znanosti s področja medicine v Slovenskem veganskem društvu podcenjujejo s primerjavo z bolj kompetentnimi prehranskimi organizacijami, a že klik na svetovni splet razkrije, da na primer vodje ameriške ADN prejemajo denar od največjih živilskih, kmetijskih in farmacevtskih podjetij, kar je v popolnem nasprotju z njihovimi stališči o javnem zdravju. Dvoličnost par excellence.

Na eni strani preveč mesa, na drugi nujni dodatki

Veganska prehrana nujno potrebuje vsaj en dodatek, ki jih zgolj rastlinska prehrana organizmu ne zagotavlja. To je dejstvo. Pomanjkanje vitamina B12 lahko vodi v anemijo. Hujše pomanjkanje vpliva na delovanje srca. Pri manjših otrocih celo na razvoj. Medtem ko ljudje za mešano prehrano potrebe po vitaminu B12 lahko pokrijejo, si vegani pomagajo s sintetičnimi dodatki v obliki tablet. Največja in najbolj globalna oglaševalka dodatkov k prehrani, ki se deklarira kot »skupnost predanih ljudi,»ki vam pomagamo uvesti spremembo in smo vam v oporo, da uresničite svoje cilje«, je prav multinacionalka s prehranskimi dopolnili.
Res je, da Slovenci zaužijemo preveč mesa, po podatkih Surs kar 87 kilogramov na leto, kar je nad evropskim povprečjem; posebej pa skrbi poraba rdečega mesa ali njegovih izdelkov, ki po priporočilih NIJZ ne bi smela presegati 0,3 kg na teden. Tukaj pa pogrnemo na celi črti, saj zaužijemo kar kilogram rdečega mesa na teden. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je rdeče meso označila za rakotvorno snov, prav tako obstaja možnost povezave s srčno-žilnimi boleznimi. 
»Se popolnoma strinjam, da je potrebno narediti predelavo prehrane ekološko vzdržno, ampak to ne pomeni, da bomo jedli samo eno vrsto hrane, ampak tisto, ki je za posameznika v določenem okolju primerna. V prvi vrsti moramo poskrbeti za zdravje ljudi. Skušamo rešiti otroke. Ljudi, ki imajo ogrožena prebavila,« pravi dr. Rotovnik Kozjek.

Po objavi članka so iz kabineta predsednika vlade poslali dopolnjeno izjavo:
»Predsednik vlade dr. Robert Golob se zavzema za cenovno dostopno, varno in kakovostno hrano, ki bo čim bolj pozitivno vplivala na zdravje ljudi, okolje in podnebje. K doseganju zastavljenih podnebnih ciljev pa lahko vplivamo tudi s spremembo prehranskih sistemov.
Strateški svet za prehrano, ki je posvetovalno telo predsednik vlade, pripravlja predloge in usmeritve za oblikovanje politik in ukrepov, ki bodo prebivalcem omogočili lažji dostop do zdravih in okolju prijaznih prehranskih izbir. Predsednik vlade pri tem poudarja pomen upoštevanja znanstvenih dejstev in s podatki podprtih utemeljitev.
Podatki kažejo, da v Sloveniji pojemo preveč mesa in mesnih izdelkov, kar je škodljivo za zdravje, poleg tega pa pridelava mesa negativno vpliva tudi na okolje. Strateški svet za prehrano zato poudarja bistveno večje uživanje lokalno pridelanih polnozrnatih žit, stročnic, sadja in zelenjave ter zmanjšanje vnosa procesiranih živil in mesa.
Gre torej za oblikovanje odgovornih politik, tako do posameznika kot planeta, in ne za ideološko opredeljevanje do različnih vzorcev prehranjevanja.«