To so domači dobavitelji medicinske opreme in materialov, lastniki podjetij so zasebniki, ki se uvrščajo med najbogatejše Slovence in že desetletja kujejo dobičke z javnimi zdravstvenimi ustanovami.

Podjetje Medis Toneta Strnada je prihodke povečalo iz 135 milijonov na 138 milijonov, z zdravstvenimi ustanovami pa so zaslužili že 450.707.235 milijonov evrov.

Mark Medical pod vodstvom direktorja Aleša Nanuta, ki je bil tudi pomočnik direktorja UKC Maribor za nabavo, od 2003 do danes zaslužil z javnimi zdravstvenimi zavodi 324.819.151 milijonov. Prihodki so mu od leta 2020 iz 11 milijonov evrov zrasli na 15 milijonov v letu 2023.

Mediasi Diane Dimnik je prihodke povečalo iz 23 milijonov v letu 2020 na slabih 28 milijonov leta 2023. Pridobili pa so 261.950.743 evrov javnih sredstev.

Cardio Medical je od zdravstvenih ustanov prejel 114.953.643 evrov; je v lasti družine Tomislava Jukića. Celotni prihodki pa so mu od leta 2020 iz 10 milijonov zrasli na 18 milijonov.

Podjetje Interexport je z javnimi zdravstvenimi zavodi zaslužil že 191.434.945 evrov. Podjetje Aleša Jenčina je dobičke povečalo iz 42 milijonov leta 2020 na 65 milijonov leta 2023.

Pro-Gem družine Gerbec je dohodke v treh letih povečal iz 5 na 8,5 milijona evro. Je prejemnik 87.220.465 evrov javnega denarja iz zdravstva.

Medicoengineering Igorja in Tanje Frantar Zabret je od leta 2020 prihodke povečalo iz 9 na 21 milijonov evrov leta 2023. Od javnih ustanov je prejel 82.372.087 evrov.

Kefo Vladimirja Bangieva je prihodke povečalo iz skoraj 22 milijonov v letu 2020 na slabih 35 milijonov v letu 2023. V poslih z javnimi zdravstvenimi ustanovami je prejel 8.205.858 evrov.

Dobro gre tudi tujim dobaviteljem, ki poslujejo z našimi zdravstvenimi zavodi:

Medtronic je prihodke iz leta 2020, ko so znašali 13 milijonov evrov, v letu 2023 povečal na 21 milijonov evrov. Je prejemnik 13 milijonov evrov javnih sredstev. Gre za mednarodno podjetje iz ZDA.

Bormia, ki ima italijanskega lastnika, je prihodke iz 8,7 milijona evrov v letu 2020 povečala na 15,5 milijona evrov leta 2023. Podjetje je prejelo 71.563.928 evrov javnih sredstev. (vira: Erar in Ebonitete)

Objavili smo le peščico vseh dobaviteljev, ki vsako leto zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov, kot je dejal Krištof Zevnik, zobozdravnik, ki si s kolegi iz skupine zdravstvo.si med drugim prizadeva za dostopno in kakovostno javno zdravstvo.

Poročali smo denimo, da je UKC Ljubljana posle javnega naročanja oddal izbranim odvetniškim družbam, ki si bodo za približno 300 razpisov razdelile 1,4 milijona evrov. Med njimi so se za posle z našo največjo bolnišnico potegovale tudi odvetniške družbe, ki so v preteklosti zastopale dobavitelje. Za katere gre, lahko preberete tukaj.

Krinka za dogovorno ekonomijo državnega zdravstva?!

Golobova vlada je takoj po prihodu na oblast ukinila novelo o javnih naročilih v zdravstvu, ki jo je skupina zdravnikov pripravila na podlagi afere žilne opornice, sprejela pa jo je Janševa vlada. Novela je uvedla referenčne cene, ob tem pa še centralno cenovno evidenco. »Zakonska določitev referenčne cene kot povprečja skandinavskih in nemških cen bi lahko pomenila začetek boja za nizke cene tega materiala tudi v Sloveniji,« pojasnjuje dr. Marko Noč. Skupina zdravnikov, ki je sodelovala pri pripravi novele, je ob njeni ukinitvi sicer opozorila, da so javna naročila v Sloveniji krinka za dogovorno ekonomijo državnega zdravstva in izpostavila izsledke OECD, ki so pokazali, da je od vseh slovenskih javnih naročil za medicinske pripomočke objavljenih na evropskem portalu, kar 82 odstotkov takih s samo enim ponudnikom.

Dobavitelji medicinske opreme zaradi neurejenega sistema naročanja še danes kujejo dobičke na račun bogatih provizij, ki gredo na škodo bolnikov, državnega denarja in tudi zdravstvenega osebja. Kot pa pravijo na ministrstvu za zdravje, so določbe navedene novele prenehale veljati z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22; v nadaljnjem besedilu ZNUZSZS), ki je bil sprejet 14. 7. 2022, ker je »navedena novela predstavljala kršitev sprejetega pravnega reda EU na področju javnega naročanja.«

Poseben problem predstavljajo evidenčna naročila in postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki spadajo med manj transparentne postopke, ker ne presegajo mejnega praga za oddajo javnih naročil po določbah ZJN-3. Izpostavljenost korupcijskim tveganjem je visoka zaradi drobljenja naročila in konstantnega naročanja pri enem in istem izbranem ponudniku. V evidenčnih naročilih je nedvomno rekorder UKC Ljubljana, ki je v letih 2018-2022 izvedel za 97,5 mil. € naročil, kar petkrat manj so jih izvedli v SB Izola, 19,5 mil. €, UKC Maribor pa slabih 5 mil. €. (vir)

Skupno naročilo največjih bolnišnic - propadlo

Afera s stenti ali žilnimi opornicami, ki se uporabljajo pri zdravljenju zoženih ali zamašenih arterij, je izbruhnila leta 2016, njeni začetki pa segajo vse do leta 2008, ko je bilo ugotovljeno, da so slovenske bolnišnice za žilne opornice plačevale večkratnik realne tržne cene. Za iste vrste opornic so bolnišnice v Sloveniji plačevale po ceni 700 do 1300 evrov na kos, medtem ko so v sosednjih državah, kot sta Avstrija ali Nemčija, cene znašale približno 300 evrov.

Mediji so poročali o povezavah nekaterih vodilnih kardiologov z dobavitelji, ki naj bi si z darili, gotovinskimi plačili ter sponzorstvi zdravnikom zagotavljali dolgoročne pogodbe in monopolni položaj pri nabavi opornic. Afera je zajela več slovenskih bolnišnic, vključno s Kliničnima centroma v Ljubljani in Mariboru, ki sta bila glavna naročnika žilnih opornic.

Na obe ustanovi smo dobro desetletje po razkritju naslovili vprašanja, od koga in po kakšni ceni zdaj nabavljata žilne opornice in ali so cene primerljive z najnižjimi cenami v razvitejših državah. Zanimalo nas je še, ali sta ustanovili pristopili k skupnemu naročanju za doseganje boljših ponudb.

UKC Ljubljana: »Za oskrbo naših pacientov uporabljamo približno 80 različnih žilnih opornic 16 različnih svetovnih proizvajalcev, dobavlja nam jih 10 pooblaščenih dobaviteljev. Ker smo osrednja in najbolj specializirana univerzitetna terciarna bolnišnica v državi, sprejemamo vse paciente, predvsem tudi najbolj kompleksne, ki jih zaradi zahtevnosti posegov v drugih ustanovah ne oskrbijo. Prav raznolik nabor žilnih opornic je tisti, ki omogoča oskrbo vseh tudi posebno zahtevnih pacientov. Po naših podatkih,  ki so dostopni v centralni bazi podatkov, so cene za tiste artikle, ki jih uporabljajo tudi druge javne bolnišnice, v UKCL nižje ali enake. Postopki naročanja v UKCL so transparentni. Javni razpisi po pravilu presegajo mejno vrednost, ki je določa prag za objavo na TED EU (https://ted.europa.eu/en/), kar pomeni, da so naši javni razpisi vidni širom EU in se lahko na razpis prijavi vsak potencialni ponudnik znotraj EU.« Katero so ti dobavitelji, niso konkretno odgovorili, prav tako ne o vrednosti nabavljenega materiala.

V UKC Maribor pa so zapisali, da »UKC Maribor za nabavo žilnih opornic izvaja javna naročila skladno z veljavno zakonodajo. Vsa naročila so objavljena na portalu javnih naročil in v uradnem listu EU. Na razpise se lahko prijavi katerikoli ponudnik, ki izpolnjuje zahtevane pogoje (domač ali iz tujine). Dosedanja praksa je pokazala, da med ponudniki nikoli ni bilo podjetij s sedežem v tujini.« Leta 2021 sta UKC Ljubljana kot nosilec javnega naročila in UKC Maribor začela s skupnim postopkom javnega naročila za žilne opornice, ki pa ni bil končan. »Prav zato je UKC Maribor moral izvesti svoje postopke javnih naročil za zadovoljitev potreb po žilnih opornicah za naše paciente.«

Trenutno veljavne cene žilnih opornic in dobavitelje prikazuje tabela. Vse cene so pod 300 evrov za kos.

Od 10 osumljenih na zatožni klopi samo še dva

Afera, ki je še danes eden izmed največjih primerov korupcije v slovenskem zdravstvenem sistemu po osamosvojitvi in je dobila tudi velik politični odmev, se je zaradi procesnih zapletov vlekla dobro desetletje. Razpisni postopki niso bili transparentni, kar je omogočilo manipulacije in preplačevanje. Ugotovljeno je bilo tudi, da Ministrstvo za zdravje ni vzpostavilo sistema nadzora, ki bi omogočil primerjavo cen.

Večina kaznivih dejanj je do danes že zastarala. Od desetih osumljenih zdravnikov in dobaviteljev sta na koncu ostala samo obtožena, ljubljanski kardiolog dr. Matjaž Bunc, ki je bil član razpisne komisije za nakup opornic in naj bi od dobavitelja prejel 21.700 evrov nagrade, in Irma Košutar Gašparić, nekdanja direktorica podjetij Animus in Vasc-med, ki sta bila glavna dobavitelja žilnih opornic bolnišnicam. Animus je med letoma 2009 in 2015 od bolnišnic prejel dobra 2 milijona evrov, Vasc-med pa je po aferi še naprej posloval z bolnišnicami in je od leta 2013 prejel več kot 2,5 milijona evrov nakazil.

Obtožena Irma Košutar Gašparić je tudi ustanoviteljica in lastnica podjetja Animus, ki je bilo po aferi zbrisano iz poslovnega registra. Animus je med letoma 2009 in 2015 od največjih treh bolnišnic, Ljubljana, Celje in Maribor, prejel več kot dva milijona evrov za medicinsko opremo. Še pred izbrisom Animusa in na vrhuncu poslov z bolnišnicami je njen poslovni partner Mirko Gašparić leta 2011 ustanovil podjetje Vasc-med, kjer je bila Košutar Gašparićeva najprej direktorica, zdaj pa je po podatkih Ebonitet direktor in stoodstotni lastnik podjetja Mirko Gašparić. Podjetje je prihodke od prodaje medicinskih pripomočkov od leta 2020 povečalo skoraj za trikrat, iz 155.000 na 434.157 evrov.

Irma Košutar Gašparić je bila zaradi podkupovanja zdravnika že leta 2019 nepravnomočno obsojena na pogojno kazen enega leta in šestih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Zadeva je med pritožbo na višjem sodišču zastarala.

Pregon zoper oba obtožena, dr. Bunca in Košutar Gašparić, bo po naših informacijah, ki so nam jih neuradno potrdili tudi na tožilstvu, aprila zastaral.

Odvetnik Janez Koščak iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji je oster, da je bil proces predstava za javnost, ki se je začel na političen način z zlorabo preiskovalne komisije državnega zbora. Cilj ni bil zaščititi proračun, ampak da so prevladali zasebni interesi. »Ni bila kriminalna ampak politična zgodba, ki jo je težko sformulirati na način, da postane kriminalna. Politično so reklamirali pocenitev medicinske opreme, v bistvu pa se je iskalo druge dobavitelje.«

Dr. Noč: »Zastaranje seveda ni naključje.«

Dr. Marko Noč več kot desetletje po odkritju afere nad slabim izplenom pravosodja ni presenečen. »Zastaranje seveda ni naključje, če samo bežno pogledamo, koliko časa je trajalo od konca prve parlamentarne komisije, ko je bila na ustrezne institucije pravne države poslana vsa dokumentacija, do začetka sodne obravnave. Je pa s tem Slovenija izgubila priložnost, da končno prične urejati področje nabave medicinskega materiala/aparatur po standardih, ki veljajo v razvitih in poštenih zahodnoevropskih državah. Uveljavitev omenjenih standardov bi povzročila drastično znižanje cen, prihranjen denar pa bi bil na voljo bolnikom, ki čakajo, trpijo in žal tudi umirajo v vedno daljših čakalnih vrstah.«

Njegov cilj ni bilo kaznovanje zdravniških kolegov, temveč vzpostavitev poštenega sistema nabav. Je bil pa tako kot dr. Mrevlje po razkritju afere deležen številnih pritiskov in povračilnih ukrepov. Odvzeta mu je bila finančna podpora za raziskave, zmanjšali so mu število interventnih srčnih posegov, leta 2022 pa ga je zdravnik, ki je zdaj obtožen korupcije, »brez obrazložitve popolnoma izključil iz te dejavnosti. O tem sem pisno obvestil vse nadrejene, a od njih nisem dobil niti ustnega odgovora. Nasploh mi sedanje vodstvo, ki vodi UKC v smeri vaške bolnišnice, ni nikakor naklonjeno.«

Dr. Noč ostaja zaposlen na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino Interne klinike. Na UKC smo se obrnili za pojasnila, a odgovora, zakaj je izključen iz dejavnosti interventnih srčnih posegov, nismo prejeli. Dr. Noč opozarja, da se korupcijske prakse v zdravstvu nadaljujejo nemoteno - sistem nabav medicinske opreme še naprej temelji na provizijah, zakonodaja tega ne preprečuje. »Dokler ne bo 10.000 ljudi en mesec vsak dan protestiralo pred parlamentom, se politika ne bo zganila. Slovenija je sicer v EU, a je bolj balkanska kot bivša Juga. Tam je korupcija 'transparentna', v Sloveniji pa spretno zavita v blesteč ovoj 'evropskosti'.«

Za oškodovanje javnih sredstev še ni nihče odgovarjal

Afera s stenti je razkrila razširjen problem korupcije v zdravstvu, ki ni omejen zgolj na žilne opornice, temveč vključuje tudi druge medicinske pripomočke in storitve.
KPK je leta 2023 analiziral 26 javnih bolnišnic in ugotovil, da je bilo od leta 2018 do konca 2022 opravljenih za 992 milijonov evrov nabav, od tega 829,8 milijona evrov s postopki javnih naročil po ZJN-3, 162,3 milijona evrov ali 16 odstotkov pa je bilo evidenčnih naročil. Omenjena analiza je dostopna tukaj.

Korupcijskih tveganj v zdravstvu je veliko prav zaradi nepovezanega sistema naročanja. Ministrstvo za javno upravo na področju zdravstva sicer že od leta 2017 ni izvedlo nobenega skupnega javnega naročila, ministrstvo za zdravje pa nazadnje v letu 2018 (za zdravila), so še ugotovili na protikorupcijski komisiji. Kot poudarjajo na KPK, je centralizacija javnih naročil »nujen predpogoj za bolj transparentno in ekonomično javno naročanje, kar je tudi v javnem interesu vseh deležnikov.« To ugotavlja tudi najnovejša analiza OECD za Slovenijo, da bi vlada morala centralizirano nabavo na vseh področjih izkoristiti za izboljšanje konkurence. Samo trg medicinske opreme je v Sloveniji ocenjen na 873,8 milijona evrov, trg farmacevtskih izdelkov pa na 1,55 milijarde evrov. V praksah javnega naročanja medicinske opreme in farmacevtskih izdelkov pa celoten delež naročil z enim ponudnikom pri osnovnih dobrinah znaša 43,9 %, še ugotavlja OECD (file:///C:/Users/MD/Downloads/Objavljeno_porocilo_OECD.pdf).

Neučinkovitost vlade, policije in sodstva?

Afera z žilnimi opornicami simbolizira globoko zakoreninjene korupcijske prakse v slovenskem zdravstvu. Za oškodovanje javnih sredstev še ni nihče odgovarjal. Pravosodna in preiskovalna birokracija v Sloveniji primere podaljšuje v več let, zaradi česar večinoma zastarajo, še preden pride do obsodilnih sodb. Večkrat se je že pokazalo, da policija in tožilstvo nimata dovolj usposobljenih preiskovalcev za finančni kriminal in korupcijo v zdravstvu, kar otežuje zbiranje dokazov. Zdravstveni sektor deluje prek zapletenih sistemov javnih naročil, posrednikov in svetovalnih pogodb, zaradi česar je težko jasno dokazati kazniva dejanja. Ker so sumi pogosto povezani s svetovalnimi pogodbami, potovanji, honorarji ali izobraževalnimi programi, je tudi težko dokazati neposredno povezavo med korupcijo in škodo za javna sredstva.

Zdi se, da je tudi v tem primeru glavna težava neustrezna, če ne napačna opredelitev kaznivega dejanja. Namesto da bi se v preiskavi osredotočili na preplačevanje medicinske opreme, je bil primer usmerjen proti zdravnikom zaradi proktorstva, kar je sicer standardna praksa v medicini. Proktorji so najboljši zdravniki, ki učijo druge zdravnike, kako se določeni pripomočki uporabljajo. Obtožen zdravnik, kot je uspela dokazati obramba, tako ni imel vpliva na nabavo stentov, ampak jih je uporabljal zgolj v specifičnih primerih, kjer so bili potrebni.

Ob tem so nam z Ministrstva za zdravje odgovorili, da »za medicinske pripomočke in medicinsko opremo velja, tako kot za druge predmete javnih naročil, da je njihova nabava vezana na spoštovanje pravil javnega naročanja in izvedbo postopkov javnega naročanja kot jih opredeljuje slovenski Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Izvedba javnega naročanja ima za cilj izbiro najugodnejše ponudbe in sklenitev pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.« Praviloma pa gre za domače dobavitelje, ki so, kot pravi eden od naših sogovornikov, »tako zaprli sistem, da imajo čisti monopol na slovenskem področju in lahko ponudijo kakršne cene pač hočejo. Kako lahko ima Tanja Zabret Franta z zaslužki od dobavljanje medicinske opreme vilo za več milijonov evrov. Gre za večkratne zaslužke in še preplačane stroške vzdrževanja. To pa je pravi kriminal.«

Ni jasen tudi smisel dolgotrajnosti sodnih postopkov, ki stanejo na tisoče evrov davkoplačevalskega denarja, če na koncu ni epiloga z izrečenimi sankcijami. Sodišče obsodilno sodbo priredi teži kaznivega dejanja in okoliščinam, v katerih ga je storilec storil. To je še posebej očitno v primeru obtožb zdravnikov. Kot navajajo na portalu Iusi-Info, je »vrhunski kirurg, ki tedensko rešuje življenja in je obsojen za jemanje podkupnine ali nezakonitih daril, za družbo bistveno bolj koristen v operacijski sobi kot v zaporni celici«. Predstave za javnost pred sodiščem tako nimajo niti moralnega učinka in poduka na storilce. Tak je denimo primer afere zlate palice, kjer so v zapor vtaknili komercialista podjetja Emporio Medical, ki je podkupovalo zdravnike v zameno za pridobitev poslov v bolnišnicah, medtem ko zdravnikom, obsojenim korupcije, kazni ni treba prestajati za rešetkami. Direktorica Emporio Medical Urške Jurkovič, ki je za protiuslugo zdravnikom in farmacevtom, da so naročali njihov medicinski material, plačevala pod mizo, pa se je po razkritju afere preselila v Ameriko, sodišče pa je zaradi žvižgaštva in sodelovanja v procesu ni preganjalo. 

Nesprejemljiv je sodni primer vrhunskega kirurga dr. Vinka Dolenca, ki je po obsodbi sodišča v Izraelu moral pacientu plačati milijonsko odškodnino, slovensko pravosodje pa ga ni zaščitilo. Minimalno moralno zadoščenje je doživel tik pred smrtjo, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitve pravice do poštenega sojenja!

Ob tem se poraja vprašanje o vplivni moči lobijev, o katerih je zadnja leta v medijih veliko govora. Ali lahko dobavitelji medicinske opreme, farmacevtska podjetja in povezani odločevalci vplivajo tudi na potek preiskav in celo politično blokirajo resne ukrepe? Z vlade so nam odgovorili, da so na redni seji, 16. januarja, obravnavali predlog nove Resolucije o preprečevanju korupcije, v kateri izpostavljajo tudi problematiko javnih naročil v zdravstvu in tveganja, ki jih to prinaša. Na ministrstvu za pravosodje pa ocenjujejo, »da je bila na strateški ravni problematika ustrezno zaznana in naslovljena, čeprav primer žilnih opornic v resoluciji ni izrecno omenjen.«

Začaran krog

V kaosu reformnih nejasnostih in nesmislov iz našega zdravstva postopoma izginja vse več jeder dobre medicine, poudarja dr. Marko Noč. »Edini cilj prave reforme bi moral biti, da če si bolan ali poškodovan, pravočasno dobiš kvalitetno zdravniško oskrbo, ki jo pokrije zavarovalnica, ki ji plačuješ mesečni prispevek. Bolnika ne zanima, ali to dobi v državni ustanovi ali pri zasebniku, tako kot nikogar ne zanima, ali kvalitetno blago po najboljši ceni kupi v Sparu, Mercatorju ali Hoferju. Tako je v dobro delujočih sistemi javnega zdravstva v zahodni Evropi, kjer imajo konkurenco tudi na zavarovalniškem trgu, kjer se zasleduje cilj, da plačnik v imenu bolnika dobi čim boljšo zdravstveno storitev čim ceneje. Zopet razmislite, koliko bi plačevali letne premije in kako dolgo bi čakali na popravilo vašega karamboliranega avtomobila, če bi pri nas imeli le eno avtomobilsko zavarovalnico. Žal gredo predvidene zdravstvene reforme le v smeri nadaljnje monopolizacije državnega zdravstva in ohranjanja monopola edine državne zavarovalnice. Za tak, za bolnika povsem ponesrečen reformni pristop, osebno vidim le eno razlago. Da se večina zdravstvenega denarja zbere le v eni državni zavarovalnici in troši preko javnih razpisov v državnih ustanovah, kjer direktorje nastavlja trenutna vladajoča koalicija … Pa smo spet pri zgodbi s preplačanimi žilnimi opornicami, iz česar se je napajala korupcija. In koliko je medicinskih materialov, ki se nabavljajo po javnih razpisih, ki niso nič drugega kot ‘legalizirana kraja’ davkoplačevalskega denarja namenjenega bolnikom. Kako sprijeno!«