Nekaj ur pred stavko zdravnikov in zobozdravnikov je jasno, da gre za politično-izsiljevalski manever vodstva Fidesa, ki želi, kot trdijo v civilni iniciativi Glas ljudstva, »destabilizirati vlado«.

Talci neetične in nelegitimne stavke so pacienti, ki ne bodo prišli do zdravnika. Nepravočasna diagnoza pa posameznika lahko stane celo življenje. Civilna družba Glas ljudstva zdravnike zato poziva, naj se ne pridružijo stavki, ki jo organizira »mala skupina na čelu sindikata Fides, ki paciente in pacientke znova uporablja kot talce pri političnem izsiljevanju vlade.« Kot še pravijo v civilni iniciativi Glas ljudstva, so se plače zdravnikov povišale za 1000 evrov, medtem ko so čakalne vrste daljše, kot so bile. Zato ljudi pozivajo na stavko pacientov, saj pacienti v Sloveniji ne dobijo primerne zdravniške obravnave, na kar ne pristajajo. »Cilj Fidesove stavke je politična destabilizacija vlade in dvig plač prav tistim zdravnikov, ki vsak mesec zasedajo vsaj 40 ali 50 mest najbolje plačanih javnih uslužbencev v državi.«

Fides je v Sloveniji močno vpleten v politiko, gre za simpatizerje desne politične opcije, saj so doslej vedno stavkali samo pod levimi vladami. V času vlade Janeza Janše nikoli. Stavkali so leta 2002 pod vlado Janeza Drnovška, maja 2004 v času vlade Toneta Ropa, pa septembra 2010 v času vlade Boruta Pahorja, pa trikrat med letoma 2015 in 2017, v času vlade dr. Mira Cerarja, zdaj ponovno pod levo-sredinsko vlado dr. Roberta Goloba. Bodo na vladi pokleknili pred neutemeljeno in etično sporno stavko? Kot so za STA sporočili iz kabineta predsednika vlade: »Napovedana stavka ni potrebna, saj se lahko s strpnim dialogom za pogajalsko mizo najdejo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse zaposlene v javnem sektorju in tudi za javne finance.«

Zdravniki v Sloveniji so po podatkih (OPTI) najbolj plačani v javnem sektorju. Plače so se jim, kot je poročalo Delo, od lani v povprečju zvišale 700 evrov. Tokrat stavkajo zaradi želje po še višjih plačah, zahtevajo svoj ločen plačni steber. Stavkali bodo cel dan, od 7. do 21. ure. Zdravniki imajo v Sloveniji nadpovprečne možnosti za razvoj, izobraževanje in kariero. Sistem jim omogoča delo na več delovnih mestih, kar pomeni višji zaslužek, prav tako imajo možnosti predavanja in izobraževanja znotraj bolnišnic. Zdravnik pri nas lahko brez pravnega in menedžerskega znanja celo vodi bolnišnico. Zdravniki imajo omogočen tudi daljši dopust. Pogledali smo, koliko zdravnikov ima po slovenskih bolnišnicah dovoljenje za delo drugje: V UKC Maribor je zaposlenih 676 zdravnikov, dovoljenje za delo drugje ima 71 zdravnikov, najdaljši odobren dopust za zdravnika pa znaša 58 dni. V UKC Ljubljana je zaposlenih 1514 zdravnikov in zobozdravnikov, »441 jih ima soglasje za delo drugje, tudi tu imajo več dopusta. V povprečju so zdravniki na dopustu (36 dni), kar je v delovnih dneh 1 mesec in 14 dni. Največ dopusta pa je porabil zdravnik specialist 438,5 ur. Preračunano na dneve je to 55 dni,« so sporočili iz največje bolnišnice.

Dovoljenja za delo drugje po vseh bolnišnicah

V Splošni bolnišnici Celje je zaposlenih 373 zdravnikov, soglasje za delo drugje pa ima kar tretjina, 124. Tako jih 81 dela pri zasebnikih, 17 pri zasebnikih in javnih zdravstvenih ustanovah ter 26 samo v javnih zdravstvenih ustanovah. V Splošni bolnišnici Brežice je zaposlenih 62 zdravnikov, od tega 12 zdravnikov specializantov, 44 zdravnikov specialistov, 2 zdravnika brez specializacije z osnovno licenco in 4 zdravniki pripravniki. Soglasje za delo v zasebnih ustanovah ima 6 zdravnikov specialistov. V splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je bilo konec decembra zaposlenih 84,5 zdravnikov (vključno s specializanti in pripravniki). Od teh jih ima 21 izdana soglasja za delo pri zasebnikih (s koncesijo ali brez). Od 160 zdravnikov Splošne bolnišnice Jesenice ima dovoljenje za delo 31 zdravnikov. V Splošni bolnišnici Murska Sobota je zaposlenih 120 zdravnikov specialistov, od tega jih ima 32 izdano soglasje za delo v zasebnih zdravstvenih ustanovah. V Splošni bolnišnici Novo mesto je zaposlenih 137 zdravnikov specialistov, od tega jih 32 dela tudi v zasebnih zdravstvenih ustanovah. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je zaposlenih 109 zdravnikov specialistov, 4 zdravniki brez specializacije/po opravljenem sekundariju, 49 zdravnikov specializantov in 5 zdravnikov pripravnikov. Pri njih ima 21 zdravnikov dovoljenje za delo drugje. V Trbovljah je zaposlenih 29 zdravnikov, samo trije imajo dovoljenje za delo drugje. Na kliniki Golnik je zaposlenih 67 zdravnikov specialistov in specializantov oz. 47 zdravnikov specialistov. Dovoljenje za delo v zasebnih zdravstvenih ustanovah ima 12 zdravnikov specialistov. Naša vprašanja so ignorirali v dveh bolnišnicah. Podatkov nam nista poslali Splošna bolnišnica Izola in Splošna bolnišnica Nova Gorica.

Vsi ti z dovoljenji za delo drugje so t. i. dvoživke, vendar pa smo na preiskovalno.si pisali o tem, da imajo mnogi tri ali celo štiri funkcije. Urolog, doc. dr. Simon Hawlina je redno zaposlen v UKC Ljubljana, predava na medicinski fakulteti,  zraven dela še v zasebni ordinaciji MD medicina in ima svoj s. p. Ali ima še podjemno pogodbo, ne vemo. Klinična psihologinja Sana Čoderl Dobnik je zaposlena v psihiatrični bolnišnici v Ljubljani ter psihiatrični kliniki Begunje. Je sodna izvedenka, predava na filozofski fakulteti in ima svoj s. p. Dr. Katarina Trčko je zaposlena v UKC Maribor, predava na medicinski fakulteti v Mariboru, dela v Estatiki Nobilis in ima tudi svoj s. p. Prof. dr. Saba Battelino dela v UKC Ljubjana, predava na medicinski fakulteti, v zasebni kliniki medicinski center Ambulatorij, ima podjetje S & T consulting. Tudi prvi sindikalist Fidesa Damjan Polh, je redno zaposlen v Splošni bolnišnici Izola, že vrsto let pa ima svoj s. p. Hkrati ima čas še za sindikalne obremenitve, enako eden od podpredsednikov Fidesa, radiolog Milenko Stanković. Zaposlen je v UKC Ljubljana, hkrati ima svoj s. p. za specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost. Še več. Zdravniki so v javnem zdravstvu najbolje plačani od vseh. In kakšni so njihovi uspehi na področju skrajševanja čakalnih vrst?

Zaradi čakalnih dob se Slovencem poslabšuje zdravstveno stanje, bolezen napreduje, to pa pomeni, da so možnosti za uspešnost zdravljenja in okrevanja slabše. Če je bolezen že napredovala, to pomeni tudi dražje in zapletenejše zdravljenje. Dolge čakalne dobe vplivajo tudi na kakovost življenja posameznika, na njegovo čustveno oz. psihološko stanje, na absentizem, jemanje zdravil, posamezniki ob dolgem čakanju tudi manj zaupajo v zdravstveni sistem. Tudi dostopnost do zdravnika in kakovostne oskrbe je lahko neenaka, saj si bogati pri dolgih čakalnih dobah lahko privoščijo zasebnika, revni pa ne. Mediji pa smo poročali o primerih, ko je človek v čakalni vrsti zaradi nepravočasne obravnave tudi umrl. Finance so poročale, da so se čakalne dobe podaljšale celo pri pregledih otrok. Gre za nedopustna podaljšanja pri alergoloških, kardioloških, nevroloških in uroloških pregledih, čeprav so otroci ranljiva skupina in bi morali imeti prednost pri zdravstvenih storitvah. A to zdravnikov sploh ne gane, če svojega ne bodo dosegli, grozijo z nadaljevanjem stavke. Kot je poročala STA, so zdravniki, če opozorilna stavka ne bo zalegla, »napovedali tudi njeno nadaljevanje, in sicer od 15. januarja do sprejetja sklepa o prenehanju stavke ali pa do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Po besedah predsednika sindikata Damjana Polha se bo stavka v drugem delu do preklica nadaljevala, če ne bo nobenih trdnih in uresničljivih zavez.«

*****

»Izdajatelj Mediapartner Agencija d.o.o in avtorji vsebin Preiskovalno.si izrecno prepovedujejo reprodukcijo vsebin, objavljenih na spletnih straneh preiskovalno.si. Za namene uporabe vsebin za pripravo in posredovanje t.i. kliping sporočil ste dolžni z družbo Mediapartner Agencija d.o.o. skleniti pisno pogodbo.«