6. 2. 2024

Vežnaver: Absolutno lahko zagotovim, da ni nobenih podkupnin

v

Podjetnik Sebastjan Vežnaver / preiskovalno.si

Objavljamo ekskluzivni intervju s prodajalcem objekta na Litijski 51, ki je povzročil vrenje v koaliciji. Prva kriminalizacija posla, pravi, se je zgodila na kvadratnih metrih!

Gospod Vežnaver, ali nam lahko opišete, kako je potekal posel prodaje na Litijski, kdo je bil vpleten?
Potekal je tako, da so se z ministrstva za javno upravo javili na oglas našemu nepremičninskemu agentu, mislim, da januarja 2023. Sprejel jih je, povedali so, da potrebujejo prostor za potrebe ministrstva za pravosodje. Želeli so imeti renovirano zgradbo zato, ker so bili v časovni stiski in ker se jim z razpisi in s pritožbami gradnje zavlečejo. Zato so zahtevali, da bi zgradbo obnovili mi. Mislim, da je bil aprila objavljen javni poziv, na katerega smo se prijavili, bili smo najugodnejši, kljub temu da smo dali ponudbo za 16.575.267 EUR, vendar so se potem zaradi poplav, kolikor je meni znano, in zaradi, bom rekel, usklajevanja na vladi zadeve zavlekle. Nakar se našemu nepremičninskemu agentu javijo zaposleni, tokrat z ministrstva za pravosodje, ki so že poznali projekt prav zaradi predstavitve na ministrstvu za javno upravo. Torej, dobimo poziv na razpis, na katerega se spet prijavimo, ta razpis pa je bil drugačen. Zahtevali so, da je zgradba v takem stanju, kot je, notri je bil opisan sistem videno-kupljeno.

To so bile njihove zahteve?

Njihove zahteve, mi smo se čisto, bi rekel, prilagodili. Naj poudarim, da jaz nisem imel nobenega stika z nobeno osebo. To je bilo vse na daljavo. Do danes nisem bil niti enkrat na ministrstvu za pravosodje in nisem imel osebnega stika z nobenim, vse je potekalo preko nepremičninskega agenta. Samo enkrat sem bil povabljen na sestanek na ministrstvo, se mi zdi, da je bilo šestega ali osmega septembra, saj sem želel zaradi druge ponudbe, da nas razvežejo obveznosti, ker je bila naša ponudba zavezujoča in bi lahko dejansko povzročila državi škodo. Takrat sem bil edinkrat povabljen, ampak nisem šel zaradi nepričakovanih zdravstvenih težav, zato sem poslal odvetnico. Odvetnica mi je po sestanku sporočila, da sta bili na sestanku prisotni dve osebi, direktor Simon Starček in pomočnica sekretarke Tinka Terzan. Tinka Trzan je dejansko vodila sestanek, tema sestanka je bilo zaprosilo oz. prošnja, da me odvetnica prepriča, da počakamo s kupoprodajno pogodbo, ker imajo oni že vse študije narejene in skoraj zaključene in da nujno potrebujejo ta prostor. Takrat je bilo tudi govora, da naj bi se to financiralo. Kolikor vem, je bilo na tem sestanku povedano, da se odločajo med financiranjem na lizing oziroma pač s prerazporeditvijo sredstev.

Rekli ste, da nikoli niste bili na ministrstvu, da tam nikogar niste srečali, pa me zanima, ali poznate Klemna Žiberta?

Klemna Žiberta sem pred leti enkrat srečal, preden je bil generalni sekretar stranke SD, takrat sva se pač rokovala, ampak med nama ni bilo neke kemije. Skratka, če me vprašate, če ga poznam, bi se zlagal, če bi rekel, da se nisem z njim rokoval, nimam pa z njim nobene komunikacije in ga od takrat nisem videl.

Ali poznate osebno koga drugega iz tega posla, govorimo o Starčku, Gojkoviču, Terzanovi?

Gospoda Starčka sem prvič videl v medijih, na slikah v medijih po izbruhu te afere, jaz nikogar ne poznam, niti ministrice, tudi podpis pogodbe se je zgodil tako, da sem jaz bil jaz v bolnišnici, praktično mi je pogodbo prinesel nepremičninski agent v bolnišnico, ker sem bil 22. decembra lani operiran.

Zanima me, kaj je po vašem šlo pri tem poslu narobe, da je nastala taka afera?

Po moji oceni je ministrstvo z ekipo naredilo ugoden nakup. Mislim, da bo čas to pokazal. Težava tega posla pa je politično obračunavanje oz. kriminaliziranje tega nakupa.

Kako ste vi videli recimo hitrost postopka?

Hitrost? Tukaj ni bilo nič nenavadnega, kot sem vam povedal, vse skupaj je teklo celo leto, jaz sem že septembra pričakoval, da bo vse zaključeno, ker so se pojavili drugi kupci in sem bil dejansko, bi rekel, odločen, da v nobenem primeru ne bom več čakal. Potem se je zgodil tisti sestanek na ministrstvu, kjer so nas prosili, da počakamo. Decembra pa sploh več nisem nič pričakoval, saj sem bil, kot sem vam povedal, na bolniški zaradi operacije, 22. decembra pa na operacijski mizi, ko je pred operacijo prišla pogodba.

V javnosti se ustvarja vtis, da se je okoli  tega nakupa zbrala neka kriminalna združba, ki si je razdelila vse te milijone, da so tekle podkupnine. Lahko zagotovite, da to ni res?

Absolutno lahko zagotovim, da ni nobenih podkupnin. Moje transakcije, kot ste verjetno lahko opazili v medijih, so na voljo vsem. Vsa sredstva, vse transakcije so končale v Sloveniji in v na slovenski davčni upravi, kjer vse to kontrolirajo, konec koncev verjetno od tam pošiljajo podatke v medije. Nesporno bo čas pokazal, da ni tako, kot želijo prikazati določeni mediji. Me je pa strah in to bi se moral vsak slovenski državljan zamisliti, da je lahko transakcija v roku 12 ur v rokah medijev. To je grozno, ne znam si predstavljati, kakšne posledice to lahko ima.

Govorite o informaciji, ki je prišla v javnost glede plačila davka ali vrnitve denarja vašemu poslovnemu partnerju, ki si je kupil čoln?

Mislim, da nihče ne problematizira plačila davka, mislim, da je problem v tem, da določeni posamezniki zlorabljajo oblast, moč, ki jo imajo, za to, da bi pač politično obračunali s stranko. Jaz v tej stranki (SD) nimam prijateljev, prej me ne marajo.

Ste povezani s kakšno drugo politično stranko, torej?

Nobeno, jaz nisem politik, sem podjetnik in mislim, da se bom tega tudi držal. Sem imel manjši poskus v politiki, včasih na lokalni ravni, ampak tudi tam sem kot občinski svetnik ugotovil, da ne znam oziroma da ni to teren za mene in sem kot občinski svetnik odstopil.

Gospod Vežnaver, ali vas je policija v zvezi s tem poslom že obiskala, ali jo pričakujete?

Ne, ni me obiskala. Glede na to, da je policija v rokah nekaterih posameznikov, ki so trenutno na oblasti, me ne bi presenetilo, če pridejo. Jih dejansko pričakujem od prvega dneva. Čisto formalno-pravno pa ni razloga in ne vidim praktično osnove, da bi me povabili na razgovor, kot za pričo.

Gospod Vežnaver, ali je po tej pogodbi mogoča razveza te pogodbe, namreč videli smo, da nepremičnina še ni prepisana na novega lastnika.

Mi pogodbe nismo niti z eno vejico spreminjali. 22. decembra je prišla na mail, v bolnišnici sem jo podpisal in enako je nepremičninski agent odnesel na ministrstvo za pravosodje. Tako da vsebinsko se po moji oceni ne da razdreti te pogodbe. Prva kriminalizacija tega posla se je zgodila prav na kvadratnih metrih, če se spomnite. Izgledalo je, prikazano je bilo, kot da sem jaz izigral državo in prodal premalo kvadratov. Zato sem v izogib tej medijski gonji pač dal možnost, da izberejo geodeta, ki ga bom jaz plačal, in naj izmerijo stavbo, da bom lahko opral svoje ime.

Podjetnik Sebastjan Vežnaver, pravi, da je letos plačal štiri milijone davkov, pa se nekomu očitno zdijo njegova plačila sporna.
preiskovalno.si
Ali se lahko izkaže, da bodo prostori na Litijski še večji? Vi ste videli ta dokument podjetja Harco, o katerem je včeraj govorila tudi vaša odvetnica. V njem so opisani še neki drugi kvadratni metri, ne samo 5126 kvadratnih metrov?

Ja, jaz sem dejansko takrat za potrebe biroja, ki nam je pripravljal projekt za varovana stanovanja, želel pridobiti informacijo o velikosti. In iz tistega dokumenta, ki ga je izdelalo podjetje Harco, je razvidno, da je prostora še več. Ta dokument smo priložili kot prilogo na ministrstvo za pravosodje in jaz za tem dokumentom stojim. Jaz torej jamčim, da je še več kvadratov v stavbi.

Koliko davka boste plačali in kakšne stroške ste imeli do zdaj s to nepremičnino?

Imel sem direktne stroške, ko sem spreminjal idejne zasnove z birojem zdaj žal preminulega arhitekta. Njegov biro mi je pripravil projekt za izgradnjo varovanih stanovanj, torej v tem istem skeletu bi dejansko imeli lahko varovana stanovanja, ker prostorski akti to dopuščajo. S tem projektom bi bistveno več zaslužil, če bi ga izpeljal, ker vemo, je povpraševanje. V tem  primeru bi lahko kvadratni meter prodajal tudi po 5.000 EUR. Sicer smo imeli s to zgradbo recimo komunalnega oziroma stavbnega nadomestila povprečno 55.000 EUR na leto. To pomeni, da smo plačali več kot 220 tisoč evrov  samo za stavbno nadomestilo, tako da konec koncev tudi financiranje stane. Naj poudarim, da sem to nepremičnino kupil na četrti javni dražbi, kjer sem bil sam. In tudi takrat bi država lahko uveljavljala predkupno pravico, ne vem, zakaj je ni. Zakaj problematizirajo moj zaslužek? Dejstvo je, da sem jim prodal zgradbo zelo ugodno, kot sem izračunal, je to 1.150 EUR na kvadratni meter, plačati moram še dajatve na isti transakcijski račun, na katerega sem dejansko prejel kupnino. In to pomeni, da pridemo po plačilu teh dajatev (davkov) na to, da je kvadrat 920 EUR. Po mojem izračunu bo država tukaj dobila nazaj 2.830.000 EUR.

Ali morda poznate župana Zorana Jankovića?

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića? Poznam ga s televizije, mislim, da sem se enkrat davno z njim rokoval na neki prireditvi. Jaz vem, kdo je on, on pa zame verjetno ne ve. 

Se vam zdi odstop Klemna Žiberta presenečenje?

Klemen Žibert je po moje  žrtev. Svoboda se ga je želela znebiti. In ne bo se končalo pri Žibertu. Trajalo bo, dokler SD ne bo povsem pokončan.

Ste vi v tej zgodbi kolateralna škoda?

Definitivno.

Boste še kdaj, glede na doživeto, šli v sklepanje kakšnega posla z državo? Kakšno izkušnjo ste odnesli iz njega?

To je prvi in zadnji posel, ki sem ga sklenil z državo. Glede na to, da me je predsednik vlade označil za spornega prodajalca, resno razmišljam, da preselim vsa podjetja v hrvaško Istro. Letos sem plačal štiri milijone davkov, očitno so moja plačila sporna.




Zadnja razkritja

5. 5. 2024

upokojenka

We Have Betrayed a Generation

Children need tenderness, touch, affection, shelter and protection. But what about the elderly? This year, as never before, we have seen an alarming increase in media reports of acts of violence against the elderly, but nothing is being done. It's as if nothing shocks us anyone anymore. Have computer screens and social media led us to a kind of indifference and habituation rather than sensitivity towards the world?

Preberi več

Naroči se na naše e‑novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na vaš e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite podatke v obrazcu in poskusite ponovno.

Teme