Razkrivamo, kako lahko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dosežeš plačo predsednika vlade. Razkošni dodatki, ki so se razpasli med epidemijo covida-19, ostajajo. Celo do 3000 evrov bruto vsak mesec.

Vodja službe za preskrbo s cepivi, Staša Javornik, ki je bila odgovorna tudi za hrambo cepiv med covidom-19, je privilegirana več let. Ves čas je namreč upravičena do dodatka za stalno pripravljenost, torej vseh 12 mesecev v letu. Decembra 2023 je ta znašal 2143 evrov bruto. Poleg svoje redne plače tako vsak mesec prejema še dodatek, decembra pa je prejela še 1002 evra bruto delovne uspešnosti.

Na kakšen način pa Staša Javornik upraviči dodatek na stalno pripravljenost? Kaj je stalna pripravljenost na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)? Naši viri takole: »Na daleč čuva hladilnike s cepivi.«

Z NIJZ so nam odgovorili, da »to pomeni 24-urno dosegljivost odgovornih oseb.« To pomeni, da Staša Javornik prejema okoli 2143 evrov dodatka vsak mesec, kakšnega pa tudi več, za prižgan telefon, ki verjetno terja tudi neko fizično akcijo, pot do hladilnikov? Kolikokrat ji je v letu 2023 zazvonil mobilni telefon in je morala na teren, zato vprašamo na NIJZ. Od 365 dni je imela Staša Javornik za več kot 2000 evrov bruto (na mesec!), kot odgovarjajo, »18 odzivanj v celem letu, ki pa niso zahtevali fizične prisotnosti na mestu incidenta.« Javornikova v primeru okvare hladilnika s cepivi od doma na daljavo prisluhne pooblaščeni osebi, ki je dejansko na terenu in rešuje situacijo!

Po telefonu inštruira strokovnjake na terenu

NIJZ ima namreč svoje enote v devetih zdravstvenih regijah po celi Sloveniji in povsod hranijo cepiva. Če se torej temperaturni odklon v hladilniku s cepivi zgodi v Kranju, Mariboru ali Celju, mora biti v neposredni bližini oseba, ki je v stalni pripravljenosti, in se mora nemudoma odzvati na vsakršno spremembo, saj so cepiva izjemno občutljiva in hitro pokvarljiva. Javornikova torej 18-krat na leto dvigne telefon in se pogovarja s tistim, ki je dejansko na terenu in dela! Naši viri takole opisujejo zlorabo dodatka za Javornikovo: »V primeru temperaturnega odklona, če denimo zmanjka elektrike ali pride do okvare hladilnika, morajo namreč nemudoma urgirati in poskrbeti za varnost in neoporečnost zdravila. Pomembne so minute, Javornikova kot vodja pa je locirana v centru prestolnice in tudi če bi hotela, na mesto okvare ne bi mogla priti v nekaj minutah. Formalno torej ne naredi nič. Je tudi predaleč. Po telefonu kdaj koga inštruira, ampak ljudje, ki ves čas delajo s cepivi, denimo epidemiologi in tehniki, ki so v bistvu skrbniki teh cepivi in znajo z njimi tudi rokovati v primeru kakšnih odstopanj, takih inštrukcij teh vodij sploh ne potrebujejo,« izvemo od virov na NIJZ.

»Gre za metanje davkoplačevskega denarja skozi okno,« pravijo zaposleni na NIJZ, ki očitajo Javornikovi uživanje privilegijev. Opozorijo namreč na to, da dodatek lahko doseže tudi 3000 evrov. Vprašamo na NIJZ in izvemo: »Če intervencija sovpada z nočnim delovnim časom, nedeljo in praznikom, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, pa se ji obračunajo tudi dodatki na podlagi zakona in Kolektivne pogodbe za javni sektor,« so še pojasnili na NIJZ. Dodatek torej variira po mesecih in doseže tudi slabih 3000 evrov bruto za prižgan telefon. A to še ni vse. Javornikovi je služba, torej Nacionalni inštitut za javno zdravje (nekdanji IVZ) plačal tudi šolanje, ki ga nikoli ni končala. Ko to vprašamo na NIJZ, nam odgovorijo: »Specializacije ni končala, zato bo znesek stroška specializacije uslužbenka povrnila NIJZ.«

Tukaj je odgovor na vprašanje, zakaj primankuje zdravnikov

NIJZ ima sicer, ne boste verjeli, zaposlnih kar 100 zdravnikov! Takole so zapisali: »Na NIJZ je bilo na dan 31. decembra lani zaposlenih 99 zdravnikov in poleg še 18 specializantov.« Izvedeli smo, da so se med prvimi priključili stavki Fidesa. Ko smo jih vprašali, koliko od zaposlenih jih stavka, so nam odgovorili: »Podatka o stavkajočih zdravnikih na NIJZ nimamo, zato se lahko obrnete na zaupnico in predsednico stavkovnega odbora Fides Evito Leskovšek.« Ta pa je svoje kolege zaščitila in odpisala, da »podatkov ne zbirajo in nam jih ne morejo sporočiti.« To bi seveda lahko pomenilo, da vse pretekle tedne večina zdravnikov na NIJZ ne dela nič, ker stavkajo.

Na URSIKS so povedali, da je opravila 70 pedagoških ur na 14 lokacijah, 5 ur je porabila na eni lokaciji. Bogat zaslužek za zasebni žep, čeprav bi tako izobraževanje moral izpeljati NIJZ. Njihovo poslanstvo, izpostavljeno na spletni strani, se glasi: »Prispevamo k boljšemu zdravju in blaginji prebivalcev Slovenije.« NIJZ bi moral izobraževati ranljive skupine, kot so zaporniki, izobraževati bi moral njihovo osebje, ne pa, da je pomagal k blaginji svoje zaposlene, ki je prejela 8400 evrov. A to še ni vse. Prav prejšnji teden smo poročali o alarmantnem stanju v mariborskih zaporih, ko je izbruhnila nalezljiva bolezen - garje, ki se je bliskovito razširila med zapornike.

Za izobraževanje brez koristi dali 8400 €!

Zaposleni so se v strahu pred boleznijo pritoževali nad slabo kordinacijo, slabimi navodili, strahom, da bodo bolezen prinesli med domače. In to kljub izobraževanju za 8400 evrov? Zato smo na URSIKS vprašali, če bodo ponovili izobraževanje,  ali bodo morda od Leskovškove zahtevali povrnitev denarja za neuspešno izobraževanje, ki bi moralo preprečiti tovrstne izbruhe. Predvsem pa bi morali vsi takoj vedeti, kako tak izbruh nadzorovati.

Iz URSIKS so nam napisali, da "v zaporih vsakodnevno sprejemamo nove zaprte osebe – trenutno so v naših zavodih tudi tujci iz več kot 60 različnih držav, ki so pred prihodom v zapor izšli iz različnih higienskih okoliščin. Pojav okužb je bil zato prisoten že v preteklosti in se bo žal najverjetneje pojavljal tudi v prihodnje. Ravno v tem oziru pa je ključno ozaveščanje in preventivno delovanje, ki mora biti glede na fluktuacijo zaprtih oseb kontinuirano. Nenazadnje izpostavljamo, da se z okužbo uspešno soočamo, saj je v tem trenutku v karanteni oziroma zdravstveni izolaciji v ZPKZ Maribor še 1 soba."

Na Delu so Leskovškovo vprašali, zakaj kot strokovnjakinja ni svojega izobraževanja opravila tekom službe, pa jim je odgovorila, da je bilo časovno nemogoče izpeljati izobraževanja, poleg tega so tu še potni stroški, ki jih delodajalec ne bi povrnil, ona pa da je obiskovala ustanove po vsej Sloveniji. Kar seveda ne drži. Šlo je za čisto pridobitništvo, NIJZ je tudi v preteklosti svoji zaposleni na s. p. že izplačal 1762 evrov. Zakaj, nam še niso sporočili. Prav tako ima NIJZ verjetno na voljo kak služben avto, ki bi Leskovškovi omogočal prihod v Maribor, Mursko Soboto, Koper, oz. v zapore, kjer je predavala. A v ospredju ni bilo zdravje, pač pa zaslužek. NIJZ je tisti, ki bi moral v skrbi za zdravje zapornikov svoji zaposleni omogočiti, da v okviru službe predava. Sicer pa je iz primera, ki smo ga opisali, razvidno, da ima NIJZ na kar devetih območnih enotah epidemiologe, ki bi lahko v delovnem času poučili zapornike o ukrepih. Ti imajo tudi v popoldanskem času plačano stalno pripravljenost.