Klinični center si s sporočilom za javnost, v katerem opozorijo, da je na Infekcijski kliniki v Ljubljani pač gneča, opere roke in karavana gre dalje. Mi smo poiskali bolnike. Stanje je katastrofalno in varnostno tvegano!

Kje je zdravstvena inšpekcija, se sprašuje Brigita Kneževič ob pogledu na mamo, ki so jo s covidno pljučnico urgentno prepeljali na Infekcijsko kliniko Ljubljana. Ko je prišla na obisk, jo je našla sredi hodnika. Proste sobe ni bilo. Mami so namestili kisik in infuzijo, ko se ji je saturacija dvignila, pa so jo istega dne vrnili v dom za starejše občane. Komaj se je vrnila v dom, pa se ji je stanje spet poslabšalo, saturacija je padla na 85 in ponovno jo je odpeljal rešilec. 

"Drugič so za mamo namesto bolniške sobe našli nekakšno pisarno veliko okoli 12 kvadratnih metrov, v kateri so ležali trije bolniki - dve ženski in en moški. V tej pisarni je z zidu odpadal omet, mamine obleke sem našla v črni vreči za smeti, ki je visela  ob postelji," pripoveduje. "Nevredno človeka, verjetno imajo v Afriki boljše razmere. Jezi me, ko berem, kako naši politiki potujejo na toplo, direktor UKC se vozi v novem avtomobilu, bolniki pa so obravnavani pod vsemi prostorskimi in strokovnimi kriteriji," pretreseno pripoveduje Kneževičeva. Mama je imela na obrazu masko s kisikom, elastika pa ji je tako oprijemala obraz, da ji je tekla kri. "Prosila sem za zložence, so rekli, da bodo uredili, pa se ni nič zgodilo. Sama sem ji dala robček pod elastiko, da je ni zategovalo." Opazila je tudi, da ima mama s pljučnico povsem mrzle noge, pokrita pa je bila le z rjuho. Zdravstveni tehnik ji je povedal, da nimajo odej, samo rjuhe. Mami je oblekla nogavice, s katerimi je bila prepeljana v bolnišnico, vendar jo je ob odhodu vseeno peklilo v prsih. Bila je v skrbeh. Misel, da mamo zebe in da ni žive duše, ki jo bo pogledala in pokrila, jo je razjedala. Naslednji dan, bilo je predvčerajšnjim, jo je želela obiskati, pa je več ni bilo na infekcijski kliniki na Japljevi ulici.

Opustitev oskrbe

Sploh je nihče ni poklical. Povedali so ji, da so jo premestili v Bolnišnico Petra Držaja na epidemiološki oddelek, ki ga vsako leto posodijo infekcijski kliniki. Tam jo je našla v zadnji sobi z dvema moškima. Pričakala jo je še ena razpadajoča soba, s polomljenimi žaluzijami, na oknih pa so bile kar vatirane podloge.

Na sosednji mizi  je mimo vseh higienskih standardov ležala odložena palčka za ustno higieno. Čigava, ne ve. Vendar pa si človek težko predstavlja, da jo odložijo na pult in potem spet v usta bolniku. 

Včeraj jo je ponovno obiskala. Usta so bila urejena, dosegla je, da so ji dali blazino med noge, da se v svoji krhkosti, kosti in koža ne drgnejo. Tudi obrnili so jo. Uspela je govoriti z zdravnico, prosila jo je, če mamo lahko premaknejo na geriatrični oddelek, kjer je bila pred časom, in, kot pravi, tam znajo ravnati s starejšimi in onemoglimi. Zdravnica ji je dejala, da si ne more izbirati oddelkov, da njena mama pripada infekcijski kliniki in da bo tukaj ostala.

Današnji dan obiska pa jo je dokončno razočaral. Dan pred novim letom, četrti na infekcijski kliniki, ji še vedno niso uspeli zamenjati robčka, ki ji ga je dala na obraz, da je elastika od maske ne bi porezala. Sama je mamo namazala s kremo in zahtevala zložence, ki jih je končno dobila. "Medicinsko sestro sem poleg primerne hrane vprašala še za ogljiko-hidratne in beljakovinske dodatke, ki bi jih mama morala dobiti, pa jih ni.  Zapisani bi morali biti v sprejemnem listu. "Sestra je prišla z injekcijo in mami z dvema šusoma špricnila večerjo v gastro stomo, kar je popolnoma v nasprotju s smernicami hranjenja ljudi s stomo", pravi zgroženo Kneževičeva.  "Ko sem ji rekla, da je ne hrani pravilno, se je obrnila proti drugi sestri  in ji rekla, ali je dolžna to poslušati." Kneževičeva je razočarana nad odzivom poiskala odgovorno diplomirano medicinsko sestro in ji povedala za stanje v sobi, odsotnost obravnave mame in odziv sestre ali strežnice. Glavna medicinska sestra ji je povedala, da bo uredila papirje, da bo mama dobila vso primerno hrano in dodatke, ki niso bili vpisani v računalniku, ter jih zato ni prejela pretekle tri dni. Poudarila je, da je "osebje sposojeno in da jih ne morejo kontrolirati."

Težko si je zamisliti kakšna je obravnava tistih, ki nimajo tako skrbnih sorodnikov, kot je Kneževičeva. Kot je sama zaključila, je odnos do bolnikov na infekcijski kliniki "nehuman, nečloveški in tudi varnostno vprašljiv". Kot je še izvedela, je v teh dneh veliko zdravnikov na dopustih, vatirani zloženci so na oknih, da zastirajo svetlobo, novih žaluzij se ne splača dajati, dokler ne bo novih oken, je pa oddelek oz. bolnišnica v vrsti za prenovo. Tako so ji povedali. In tako vsi čakajo na dneve, ko bo bolje.

Iz UKC Ljubljana so  že pred meseci, ko je začela po šivih pokati infekcijska klinika, pojasnili, da je začetek gradnje nove klinike predviden za leto 2024 in priznali, da je delo v sedanjih prostorih daleč pod "vsemi prostorskimi in strokovnimi kriteriji in ne zagotavlja varne obravnave bolnikov. Upamo in verjamemo, da se vsi ključni akterji, ki sodelujejo pri projektu izgradnje nove infekcijske klinike, tega tudi zavedajo," so izpostavili.

Fides priznava izredne razmere

Iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov (Fides) so včeraj prvič tudi kot kritiko vodstvu kliničnega centra na sporočilo za javnost zapisali: " Za javnim opozorilom, ki je na prvi pogled birokratsko suhoparno, se skrivajo stiske bolnikov. Ljudje so zdravljeni na hodnikih zato, ker ni nikogar, ki bi jih lahko sprejel v varno obravnavo na oddelke." So pa sporočilo zaključili zelo zaskrbljujoče, in sicer: "Situacija ni posebnost glavnega mesta, s podobnim se soočajo vse slovenske bolnišnice." 

Ob tem dodajamo, da se nikoli noben politik, ki ima vse vzvode moči, ali direktor bolnišnice, ne bi smel sprijazniti z dejstvom, da državljani ležijo po hodnikih bolnišnice in pač niso deležni varne obravnave. Bodo komu zazvonili alarmi, bomo najranljivejšim v tej državi, poleg otrok, udejanjili vse, kar je zapisano v ustavi te države?