Če bi bila Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, direktorica zasebnega podjetja in bi plačo dajala iz lastnega žepa, si nikoli ne bi drznila javno operirati z besedami o spolni uravnoteženosti.

Zaposlila bi najboljšega kandidata oz. kandidatko ne glede na spol. Resna podjetja zaposlujejo po načelu sistema meritorkacije, v katerem so izbrani najboljši posamezniki. Taki praviloma tudi napredujejo, ne glede na družbeni položaj, vpliv ali spol. Tudi sicer je temeljno načelo pravne države, da smo pred zakonom vsi enaki, ne glede na spol, raso, premoženje itd. Prva gospa evropskega kluba vazalov pa je v svoji izjavi o tem, kdo je primeren za evropskega komisarja, pravila postavila po tem, ko so nekatere države že izbrale svoje kandidate. Kar se tiče slovenske politike, pa nimamo tako širokega bazena političark, ki bi bile ustrezne za celotno vlado (Vesel je dosegel konsenz ali vsaj ne nasprotovanja v opoziciji). Zelo kmalu se mi je zazdelo, da je predsednik vlade  Robert Golob imenoval Tomaža Vesela zato, da ga bo potem lahko počasi ugašal. Nastop Von der Leynove pred dnevi se mi je zdel dogovorjen z Golobom. Kot bi ji naš predsednik vlade naročil, daj, pomagaj mi ga umakniti. Sam pa mu je pred slovenskimi mediji izkazoval navidezno podporo. Katero kandidatko imajo Svobodni v ozadju, ki bi se morala že kak mesec pripravljati na nastop pred evropskimi odbori, bomo videli, a kadrovski bazen žensk je praktično prazen. Ljudmila Novak na desni, Katarina Kresal, Alenka Bratušek in Tanja Fajon so tiste, ki imajo vse zahtevane izkušnje predsednice komisije. Kar se tiče kandidata Slovenije Tomaža Vesela, je po dolgem času dosegel strinjanje levih in desnih. Desni so bili, če nič drugega, vsaj tiho. V politiki razdvojevanj, delitev in podtikanja je to kar velik uspeh. Tudi Golob je, kot vemo, zmagal na antijanša sentimentu, mantro pa bo ponavljal ob naslednjih volitvah.

Golobovega modus operandi obglavljanja lastnih kadrov smo vajeni. Javni »roasti« Golobih kandidatov največ govorijo prav o njem. Človeku ni nič svetega, posebej ne beseda. Človeku pogledaš v oči, mu daš besedo, zavezo, zagotovilo, stopiš pred kamero, govoriš eno, v ozadju pa mu pripravljaš minsko polje. Golobov kompleks vsemogočenega, z glavoseško mentaliteto, je šel predaleč. Seznam ljudi, ki jih je odpikal, nima konca. Pri nekaterih je Golob s svojimi pomočniki in novinarskimi lakaji uporabil sofisticirane načine psihološkega maltretiranja. Če smo v zgodovini nikoli pozabljene in krute evropske politike videli eksekucije v noči dolgih nožev in največje čistke prejšnjega stoletja, so zdaj dovoljeni sicer neprimerljivi psihološki pritiski, ki lahko povzročijo duševne stiske posameznikov. Gre za javno sramotenje, lažne obtožbe, uporabo mehanizmov države (moči in vpliva) za spreminjanje resničnosti, prikrito ali celo odkrito nadlegovanje (preko medijev) in ekonomski nadzor (uporabo zvez, da nekomu onemogočiš pridobitev dela). Vse našteto se dogaja tistim, ki so se zelo zamerili tej vladi. Samo poglejte primer Bobnarjeve, ki jo dnevno vlečejo po medijih. To so novodobne zlorabe moči, ki se jih poslužuje tudi ta vlada. Letos poleti sem sedela na kavi z znanim poslancem, ki mi je povedal, da je iz Svobode prišlo navodilo, da se poskuša s programa umakniti Tarčo, predvsem pa Eriki Žnidaršič zagreniti življenje. Prva stvar, ko je vlada določila, da bo dvignila prispevek, sem pomislila na to, ali je Tarča sploh v programu (PPN) za naslednje leto? Vedela sem tudi,  da se je napadanje na Eriko začelo. Točno določeni novinar se je spravil na Eriko Žnidaršič, ki sicer prinaša tudi klike.

Vsi, ki Eriko poznamo, vemo, da sama pač nima greha, da je bila vse življenje odličnjakinja, da vse preveri z neverjetno natančnostjo in da je prišla do prve voditeljice v Sloveniji zaradi svojega trdega dela. Ker ji ni mogoče ničesar očitati, so na dan privlekli napihnjeno zgodbo o sredstvih podjetja njenega očeta(!) iz agencije SPIRIT. Javna agencija Republike Slovenije SPIRIT je namenjena spodbujanju investicij, podjetništva in internacionalizacije. Za to jo imamo! Vsa podjetja lahko zakonito z izpolnjevanjem vseh pogojev (med njimi tudi plačevanje prispevkov in davkov) pridobijo ta sredstva in jih porabijo na način, ki ga država tudi preverja. Namen novinarjevega dela v tej zgodbi ni neko preiskovalno novinarstvo, pač pa je taktičen poskus diskreditacije Erike Žnidaršič. Ob tem se sprašujem, zakaj ne najdem novinarjevega preiskovalnega članka o financiranju GEN-I neki drugi novinarki, ali pa morda kakšnega članka o Tini Gaber, njeni zaposlitvi, morda v Star Solarju, ali pa o tem, kako plačujejo poti Tine Gaber. Ne, novinar se je odločil, da bo napadal družino kolegice novinarke, ter z napihnjenimi članki pridobival klike in javno mazal podjetje njenega očeta, ki sicer zaposluje več ljudi in plačuje vse davke v tej državi. A tega ni zapisal. Tako je, ko pride navodilo s strani Golobovih svetovalcev. Če bi se to dogajalo novinarjem pod vlado Janeza Janše, bi RTV okupirali kolesarji. Ker pa se to dogaja pod levimi, je nastala zamolkla in zatohla tišina leve sredine, pa čeprav Erika svoje delo opravlja enako pod vsako vlado. Tudi sama sem odgovorna urednica, novinarka, ki jo toži ta vlada. Golobova prva piarovka Petra Bezjak Cirman se je odločila, da bo napadla portal Preiskovalno.si  zaradi VPRAŠAJA na koncu stavka. Ja, prav ste prebrali, VPRAŠAJA! Zaradi tega je Bezjak Cirman izkoristila državno odvetništvo, kjer so pripravili tožbo zaradi neobjave popravka. V članku o Juretu Lebnu smo se spraševali, »če so tokrat v ozadju spet dogovarjanja ali slabo izvedeni posli?« Na koncu je bil postavljen vprašaj. Novinarjevo delo je (pre)izpraševanje, preverjanje itd., predvsem pa gre v tem kontekstu za javni interes, saj je bila afera Leben ena največjih afer Cerarjeve vlade, zaradi katere je nekdanji minister Jure Leben moral odstopiti. Članek si lahko preberete na tej povezavi.

Prva piarovka v državi, nekoč novinarka, se je odločila za »psihični pritisk« na novinarski portal.  Da gre za pritisk na medijski portal, dokazuje to, da želijo poleg stavka z vprašajem popravek še na stavek, ki ga je uporabilo več medijev. Pa drugi tega popravka niso dobili, portal preiskovalno.si pa!

Takole je šlo: Novinarka Dela Suzana Kos je v svojem članku napisala: »Ni izvedel javnega razpisa, ampak je ponudbe izbral tako, da je povabilo poslal petim agencijam, torej ne vsem, ki bi storitve lahko izvedle.« 

Na portalu Preiskovalno.si smo uporabili dikcijo: »Postopek izbire na Ukomu je vprašljiv tudi zato, ker so ponudnike izbrali na način, da so povabilo poslali petim podjetjem, ne pa vsem.« 

Vidite podobnost. Kolektorjevo Delo za isti stavek ni dobilo popravka, tožbe, mi pa smo ga?!

Gre za mehanizem uporabe vpliva in moči nad novinarko, espejevko, ki je kritična do aktualne oblasti. Ko psi čuvaji opravljajo svoje delo pod Janševo vlado, je dovoljeno vse, ko pa si kritičen pod Golobovo, pa bi nas utišali. In enako Eriko Žnidaršič. In zato je pamflet spodaj, ki ga je pred tremi dnevi spisal Golobov kabinet, le pesek v oči svobode medijev.

Katerih medijev pa? Tistih, ki pišejo naročene, prijazne, piarovske članke o Tini, znižanju davkov in neverjetni gospodarski rasti? Nekateri novinarji pač preverimo vse politične nebuloze in ves čas dvomimo v to, kar rečejo politiki. Vsi politiki. Portal preiskovalno.si je samo tri dni po začetku svojega delovanja razkril afero z računalniki. Da je šlo za sporni posel, sta zdaj skoraj eno leto od razkritja potrdila tudi računsko sodišče in KPK. Od začetka opozarjamo in razkrivamo anomalije v dolgotrajni oskrbi, zaradi katere si zaposleni na solidarnem ministrstvu vsak mesec izplačujejo dodatke za povečan obsega dela, od obljub reševanja stisk starejših na račun socialne države pa smo zaenkrat preštevali le žrtve neurejenega sistema, nemočne ujetnike lastnega doma, zaradi kadrovskega odliva izpraznjene postelje v domovih za starejše in osmoljence v oskrbovanih stanovanjih, ki so oskrbovana samo na papirju. Tarča z Eriko in novinarka RTV Eugenija Carl so razkrili afero nekdanje ministrice Sanje Ajanović Hovnik, ki je morala oditi. Prav tako smo na Preiskovalno.si odkrivali visoke dodatke stranki Levica, ki naj bi se zavzemala za delavstvo. In tako bomo tudi v bodoče. Psihični pritiski, ki smo jih deležni s strani te vlade, govorijo več o njih, kot o nas. Mediji, predvsem neodvisni od ekonomsko političnih struktur, bomo svoje poslanstvo v skladu z vsemi etičnimi postulati opravljali tudi v prihodnje. Medtem ko si vlada z uzurpiranjem državnega odvetništva, sodnikov na drugi stopnji ali svojih novinarskih lakajev piše svojo prihodnost. Piše si jo tudi zaradi vseh ljudi, ki jih je »obglavila«, in vseh prelomljenih obljub. Razmejitve javnega in zasebnega, ki ga ni več v predlogu vlade (kot je razkrila Tarča), pa tistih o dolgotrajni oskrbi, pa nižjih davkih in drugo. Ko pogledam nazaj po neizpolnjenih obljubah, se spomnim se ene pomembne stvari: Golobovega romunskega računa.

Danes sem še bolj prepričana, da tisti račun v Romuniji res obstaja. Da je šlo za sporne transakcije. Tudi to bo nekoč nekdo obelodanil. Nekdo drzen, s hrbtenico, ki si upa. Verjetno prav nekdo z dvema kromosomoma X. 

***disclaimer: Tomaža Vesela nisem videla ne slišala od zgodnje pomladi. Z njim nisem v nobenem kontaktu.