4. 1. 2024
Nacionalna televizija se je odzvala na hude očitke honorarne sodelavke Nine Kojima, ki je s prejšnjim vodstvom sklenila pogodbo v višini 4625 evrov mesečno za poročanje iz Londona, sedanje vodstvo pa je zaradi finančnega kolapsa z njo prekinilo pogodbo.
Piše: Nataša Markovič
»RTV Slovenije je vstopila v prelomno leto 2024, ki, kot smo napovedali, prinaša kar nekaj velikih sprememb in težkih nepriljubljenih odločitev. Ena od teh je tudi prekinitev pogodb s honorarnimi sodelavci.«
Tako se začne pojasnilo RTV Slovenija, ki je popolnoma razumljivo v dani situaciji skorajšnjega finančnega zloma, ko pač poročevalka iz Velike Britanije ni prioriteta televizijskega programa, saj nacionalna televizija sliko in zvok o vseh pomembnih dogajanjih lahko dobi preko svetovnih agencij.
O novinarki Kojimi sicer lahko preberemo, da naj bi imela tri magisterije, njene izkušnje so raznolike, delala naj bi na televiziji, radiu, pisala naj bi scenarije in akademsko raziskovala. Potovala je po svetovnih metropolah, svoje svetovljansko življenje je takole opisala za enega od medijev: »Včasih se mi zdi, da živim v vseh treh mestih hkrati, saj se s prijatelji in sodelavci vedno nekje ujamemo, če ne v Londonu, pa v Tokiu ali New Yorku. Hitro sta poleg še Los Angeles ter Pariz. Vedno isti krogi, isti prijatelji, praznovanja, nekateri živijo v Velikem jabolku, drugi v Los Angelesu, Tokiu, Parizu, pač nekje v paralelnem osončju, v enem izmed naštetih mest smo in se družimo. In to je tisto, kar se mi zdi, da je še posebej fantastično; ko si prebivalec Londona ali enega od omenjenih mest, potem si prebivalec celotnega sveta.«
Vsa svetovljanskost človeka, ki naj bi akademsko »interdisciplinarno doktorsko« raziskoval vesoljsko znanost, se začne in konča na portalu za blatenje X, kjer človek res lahko pokaže svojo veličino. Tole so njeni izbruhi nenadzorovane jeze, mešani z grožnjo in blatenjem, šolski primer ženske verzije kojimareporta, ki jih je namenila, roko na srce, eni največjih intelektualk televizije Slovenija Kseniji Horvat.
Če je vse, kar je Kojima v intervjujih povedala o svojih kompetencah in dosežkih, res, zakaj se tako bori za pogodbo z RTV v majhni in svetovljansko obrobni Sloveniji? V luči zneskov na BBC in SKY News je nacionalkin honorar 4625 evrov tako zanemarljiv, da bi ga s svojo odličnostjo, večjezičnostjo, znanjem, izobrazbo lahko presegla kjerkoli na trgu? Zakaj ima Kojima tako željo po napadanju sedanjega vodstva, če le-to ni politično motivirano?
Nekdanja garnitura RTV Slovenija, s katero je podpisala pogodbo (podpisnik pogodbe je bil v času Uroša Urbanije Vanja Vardjan), je s političnim kadrovanjem in izčrpavanjem RTV nacionalno medijsko hišo pripeljala do finančnega zloma. Prekinitev pogodbe za poročevalsko delo je ta trenutek za RTV edina opcija. Slika, ki pride po izmenjavah iz drugih svetovnih medijev, ni optimalna rešitev, je pa dostojna in sprejemljiva v primeru finančne krize. Če ima novinar odlične veščine opisovanja slike in zna umestiti zvok v sliko, lahko naredi mnogo več, kot je neko subjektivno vnaprej posneto javljanje iz Londona. In zato bi kolegica Kojima lahko razumela, da jo bo RTV morda angažiral kasneje, če reakcija ne bi bila tako prekleto prostaška, pod nivojem in etično sporna za človeka, ki se ima za intelektualca. Lahko bi razumela, da se ne more primerjati z drugimi dopisniki RTV, ki so vsebinsko močnejši in aktualnejši. Lahko bi razumela, da je ta trenutek dogajanje v Rusiji, Srbiji, Italiji, Bruslju, Washingtonu bistveno pomembneje za zgodovinski trenutek, v katerem živimo. V času vojne v Ukrajini, v času genocida, ki ga Amerika ni zaustavila in ga je dobesedno podpirala, v času, ko so porušeni postulati Združenih narodov in vrednote EU. Ko je potrebno spremljati vrenje na Balkanu in migracije v Italiji. Tudi ti dopisniki so bili že obveščeni, da se bodo njihovi delovni pogoji spremenili in to razumejo. Kojima pa je izpustila priložnost za svetovljansko držo, zapleta se v opravičevanje honorarja, ki naj bi ga delila s snemalko. Če ima Kojima vsa znanja, o katerih je govorila v intervjujih, o scenaristki, zakaj je snemalca sploh potrebovala? Prav v tujini je v luči multidisciplinarnosti novinarskega poklica vedno bolj uveljavljen poklic letečega reporterja, ki večino dela naredi sam. Posname, montira in pošlje. Danes je s kamero go-pro posneti televizijski fupleks, kot mu pravimo v novinarskem žargonu, nekaj najpreprostejšega, kar so osvojile že generacije dvanajstletnikov, ki obvladujejo družabna omrežja. Kaj torej žene Kojimo, da usmerja tako strupene puščice v vodstvo RTV, če ne gre za dogovorjen politično usmerjen napad, ki se bo krepil tudi v naslednjih dneh, ko se bo treba odločiti, kaj narediti z vodenimi in poslušnimi političnimi odpadniki, ki jih je pripeljala bivša garnitura in ki so preplačani?!
Kuloarji RTV: Treba bo odpuščati redno zaposlene
Nacionalna televizija redko prekinja pogodbe, še redkeje pa odpušča redno zaposlene. In prav slednjega se zavedajo vsi, ki so ta trenutek prisesani na plače v tem zavodu, ne da bi izpolnili mesečne obveznosti s petnajstimi novinarskimi prispevki. V situaciji, ko imaš kar nekaj politično nastavljenih novinarjev, ki krnijo ugled in poslanstvo nacionalne televizije in so praktično opravilno nesposobni, je odpuščanje redno zaposlenih politično nastavljenih novinarjev pač nujna poteza novega vodstva. In enkrat bo treba začeti tudi na nacionalki. Njihovo videnje sveta politike, zgodovinskih dejstev je pač v popolnem nasprotju z osnovnimi postulati nacionalne televizije, ki so osredotočeni na objektivno obveščanje državljanov o pomembnih političnih, gospodarskih, kulturnih in družbenih vprašanjih. Gre namreč za zaposlene, ki so v vse pore nacionalne televizije, na področje kulture, gospodarstva in politike, vrinili politično agendo ene stranke. Gre za etično nesprejemljive posameznike, ki delajo škodo profesionalnemu novinarstvu, v delovnem času ne opravljajo svojega dela, nekateri celo pišejo za strankarske portale.
To so koraki, ki jih bomo morali podpreti vsi. Predvsem civilna družba, ki ne sme pozabiti, kako pomembna je v času agresivnih družabnih omrežjih in dezinformacij objektivna informacija, kako pomembna je vloga nacionalne televizije pri otrocih in starostnikih, izobraževanju, gluhih in manjšinah itd. Čiščenje notranjih struktur nacionalne televizije vseh politično nastavljenih in pripeljanih novinarjev in urednikov, ki kršijo novinarski kodeks in profesionalne standarde, je pač ena od osnovnih nalog, ki jih bo moralo izpeljati vodstvo, če želi nacionalni televiziji, ki je srčika demokratičnih vrednot, vrniti ugled. Veliko bo podtikanj, veliko umazanih, osebnih, "ad personam" napadov, ki jih bodo morali preživeti tisti, ki so se zavezali, da bodo RTV popeljali v sodobnejše čase.
To, da bodo spretni odvetniki iskali človekove pravice v odpuščanjih politično nastavljenih novinarjev, pa je slovenska folklora in pravica. Je pa tudi dolžnost slovenskih sodnikov, da profesionalnosti, etiki, kodeksu dajo prednost in opozorijo na nezakonito sklenjene pogodbe, ki rušijo vsa delovnopravna razmerja na nacionalni televiziji. Ker o upravičenosti zaposlitev se očitno ne bo spraševal nihče!
Vlada pogrnila pri reševanju RTV
Tudi Golobova vlada, vemo, je mrcvarila RTV predolgo. Pustila ga je umirati. Političnim strankam so povišali sredstva, RTV Slovenija pa ne! Se spomnite napihnjene afere Šarca, ki se je s Pop tv dogovoril o neki seriji za popularizacijo vojaškega poklica. Veste, kje je srčika problema. Da se sedanji obrambni minister, ki je bil nekoč celo predsednik vlade in ki je hodil na delo na nacionalno televizijo, ni spomnil, da bi sredstva za popularizacijo poklica lahko razdelil ali pa podvojil in v ta načrt vključil tudi zlomljeno nacionalko. To je izvorni greh. Gotovo je komercialna televizija najboljša v pripravi gledanih šovov, gotovo pa bi drugo publiko lahko pridobili in zajeli na nacionalni televiziji, kjer imajo veliko znanj, kako to narediti v izobraževalnem programu. Izvirni greh je torej pri Šarcu, ne pa komercialni televiziji, ki se v izostrenih finančnih razmerah bori za ohranitev svojega primata. A ob tem spomnimo, da je vlada Janeza Janše pomagala vsaj svojim medijem, vlada Roberta Goloba pa nobenim. Zaustavila je oglaševanja državnih podjetij, ni ustvarila mehanizmov, da bi mediji v zaostrenih razmerah po kalvariji s prejšnjo vlado lahko zadihali. Ne, večino je pustila brez financiranja, je pa, ponovimo, sebi podvojila sredstva za delovanje. Očitno bodo politične stranke - prosto po Vučiču - odigrale informativno, izobraževalno, kulturno vlogo v tej državi.