24. 10. 2024
Medtem ko elitna enota policije išče etičnega upornika, ki je oddaji Tarča posredoval skrivne tonske posnetke o podtalnih dogovorih politikov in načrte, kako bi izigrali ljudstvo in obšli zakonodajo pri referendumu za JEK 2, gospodarski kriminal postaja nevralgična točka naše družbe. Vladajoča politika, ki v zakulisju špekulira z usodo Slovenije v nadaljnjih desetletjih, pa s tem tudi neodvisnost organov pregona, kot sta policija in tožilstvo, postavlja pod vprašaj.
»Čudimo se, da se NPU ukvarja s tem, da išče vir informacij, namesto da bi se ukvarjal z vsebino razkritja in gospodarskim kriminalom, zaradi česar je bil ustanovljen. Čudi me tudi molk glede zaščite žvižgačev, ki določeno informacijo posredujejo v javnost zaradi zaščite javnega interesa, s čimer postavijo svoje življenje na kocko, kar terja svojstven pogum« je za Preiskovalno.si povedala voditeljica Tarče Erika Žnidaršič, ki je v oddaji objavila prisluhe in s tem razkrila politične miškulance in s tem politiki preprečila mahinacije zakulisnega ravnanja pri zgodovinskem energetskem projektu, ki nas bo in še nekaj nadaljnjih generacij stal najmanj 15 milijard evrov. Objava posnetka je bila nedvomno v interesu državljanov, saj gre za eno najpomembnejših odločitev volivcev tudi za prihodnje generacije. Politični pogrom brez materialne osnove
Nekako razumljivo je, da se specializirano kriminalistična preiskovalna enota, kot je NPU, ukvarja s tako banalno zadevo, kot je iskanje grešnega kozla za razkritje prisluhov, saj je NPU pod okriljem Svobode, ki je s pritiskom, ki ga vrši na novinarje in skriti vir, pokazala, da ji v resnici ne gre za ljudi, ampak za lastno politično in ekonomsko preživetje. NPU je bil v svojem bistvu ustanovljen za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije. Vse to, kar bi ob razkritjih prisluhov lahko pripisali projektu, ki ga pripravlja aktualna oblast (brez Levice) skupaj s poslanci opozicije. Kot bi gledali uverturo slabega scenarija z izgradnjo Teš 6, ki se je izkazala za finančno jamo brez dna. Teš 6 še vedno ni prinesel sodnega epiloga, glavni akterji iz vrst gospodarstva in politike dveh nasprotnih si polov, SD in SDS, ki so v finančnem kotlu našli skupni jezik, pa ostajajo nekaznovani. Zadeva se glede na dolgotrajnost postopkov bliža zastaranju, zadnja dejanja iz te korupcijske afere zastarajo leta 2029.
Anonimni žvižgač v primeru Jek 2 je trenutno državni sovražnik številka 1 za politike vseh barv. Pri čemer gre za politični pogrom brez materialne osnove, saj je bil pogovor posnet na sestanku, ki ni bil zaupne narave, njegova vsebina pa bi imela hude ekonomske posledice za državljane. Kazenski zakonik predvideva sankcije za neupravičeno prisluškovanje s posebnimi napravami ali zvočno snemanje zaupne izjave brez njegovega soglasja, česar pa bi težko veljalo za dotični primer. Ljudje smo namreč do teh informacij upravičeni! Gre za naš denar in prihodnost nas in naših zanamcev.
Kdo si ureja mesto pod zlatim dežnikom?
O D L O K o strategiji upravljanja naložb države (OdSUND) iz 12. junija letos pravi: »Projekt JEK 2 je potrebno čim prej dokončno in ustrezno umestiti v strateške dokumente in zakonodajo. V letu 2024 je bila sprejeta Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije«, ki med drugim določa, da naj se s ciljem defosilizacije in stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo elektroenergetski sistem nadgrajuje s širitvijo jedrskega programa z izvedbo projekta JEK 2 in uvajanjem obnovljivih virov, če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja. Z namenom doseganja ekonomij obsega in ciljev zelenega prehoda se prouči in vzpostavi proizvodni elektroenergetski steber, znotraj katerega se izvede optimizacija poslovnih procesov ter konsolidacija kadrovske in finančne moči.«
To pomeni, da politika skupaj z energetskim lobijem, ki ga poosebljajo Golobovi tesni sodelavci iz kroga državnega Gen-I, pripravlja novo finančno stabilno in bogato družbo, pod katere zlati dežnik bi se lahko zatekli po koncu mandata. Nenazadnje o megalomanskem projektu novega jedrskega bloka odločajo zvesti Golobovi kadri iz Gen-I, ki jih je premier potegnil tudi v odločanje na državni ravni. Največja energetska stebra v državi, HSE in GEN, tako vodita nekdanja sodelavca in prijatelja predsednika vlade Roberta Goloba. To sta njegova poročna priča Tomaž Štokelj in Dejan Paravan. Nekdanji član uprave Gen-I Danijel Levičar je sekretar v premierjevem kabinetu, zadolžen za projekt JEK2. Pred nastopom mandata je v Gen-I delal minister in podpredsednik vlade ter novopečeni generalni sekretar Svobode Matej Arčon. Minister Bojan Kumer prav tako prihaja iz Gen-I. Barbara Kolenko Helbl je generalna sekretarka vlade, ki prihaja iz Gen-I. Iz vrst Gen-I izhajajo tudi poslanci Svobode, Nataša Avšič Bogovič (vodja poslancev Svobode), Aleš Rezar in Teodor Uranič. Maksimilijana Polak, ki je bila pri Golobu državna sekretarka, pa je pred kratkim postala direktorica podjetja Star Solar. Da ne naštevamo še vseh ostalih svetovalcev in piarovskih družb, ki so prisesane na državne (energetske) jasli. In vse te očitne povezave so za stebre demokracije, ki ju predstavljata policija in tožilstvo, zanemarljive napram žvižgaču, ki je s posnetkom pokazal na modus operandi aktualne oblasti. Zoper Avšič Bogovič in Levičarja na KPK obravnavajo prijavo z očitkom konflikta interesov in nezakonitega lobističnega ravnanja v povezavi z Jek 2. Zaščita žvižgačev – prazna predvolilna obljuba?
Da bi NPU kdaj preiskoval žvižgače, kot v primeru zadnjih prisluhov v Tarči, se še ni zgodilo. Ni sicer prvič, da so kriminalisti iskali tajne posnetke; nazadnje so jih zasegli v času covida-19, leta 2020, ko so v Tarči objavili posnetke o prodaji zaščitne opreme. Kot se spominja Erika Žnidaršič, »so preiskovalci prišli po posnetke, ampak ne zaradi iskanja poti do žvižgača, temveč zaradi preiskave vsebine spornih poslov.« Ne policija ne tožilstvo nista nikoli uradno preganjala žvižgača, so pa na sodišču za Preiskovalno.si potrdili informacijo, da so aprila »uradno začeli s preiskavo« proti domnevno največjim vojnim dobičkarjem v zdravstvu, nekdanjemu gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, njegovi desni roki Andreji Potočnik in dobavitelju medicinskih ventilatorjev Marku Bitencu.
Zakon o zaščiti prijaviteljev – ZZPri je bil sprejet 27. januarja 2023 in predstavlja enega najpomembnejših zakonodajnih projektov Ministrstva za pravosodje v zadnjem obdobju – nastal je pod okriljem te vlade, potem ko je v raziskavi Svetovni barometer korupcije 2021 (GCB) , ki jo je izvedla Transparency International za Evropsko Unijo, skoraj dve tretjini vprašanih iz Slovenije ocenilo, da se ljudje ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je tretji najvišji delež v EU. Odločevalci so zaščito žvižgačev celo zapisali v Koalicijski sporazum: »Vzpostavili bomo sistem za omogočanje poročanja o korupcijskih dejanjih ter zaščiti žvižgačev v javnem sektorju ter preučili možnosti za razširitev tudi na gospodarski sektor. Zagotovili bomo učinkovite preiskave projektov in investicij, ki so prepletene s sumi korupcije ... Zagotovili bomo tudi vzpostavitev varnih kanalov za prijave in varstvo pred povračilnimi ukrepi.« Politični linč in politična podreditev policije
Nadaljnja preiskava bo tako pokazala usmeritev NPU in razkrila, ali je delo policije usmerjano in diktirano s strani Svobode, ali je policija pri svojem delu neodvisna in svobodna. Kot vemo, je na čelu policije generalni direktor Senad Jušić, ki ga je Golobova Svoboda spretno nastavila s političnim linčem njegovega predhodnika Boštjana Lindava in notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki se nista uklonila Golobovi zahtevi po čiščenju janšistov. Medtem ko premierja ni oviral Jušićev policijski pedigre, v katerem mu očitajo krivo pričanje pred sodiščem in izdajo ovaduha. Še vedno je namreč relevantno vprašanje, ali Jušić sploh izpolnjuje pogoje za opravljanje najvišje funkcije v policiji.
O tem na podlagi tožbe, ki jo je sprožil neizbrani kandidat za direktorja policije Boštjan Lindav, še odloča upravno sodišče. Glavna obravnava je bila danes, odločitev bo znana v mesecu dni.
Video: Matej Krže
Zapletanju Goloba o tem, kdo je komu naročil čistko v policiji in kdo halucinira, smo lahko pravkar spremljali z njegovimi nespretnimi lingivističnimi in slovničnimi definicijami o uporabi dvojine. Da je interes vsake vlade, da ima policijo na vrvici, so nam v enem od člankov pripovedovali policisti, »ker sicer bi želeli, da se kazniva dejanja preprečujejo, da se preprečuje gospodarska kriminaliteta, da se preprečuje organiziran kriminal, ki se zajeda v vse pore družbe.«
Tožilce strah pregona nepremičninskega mogotca Boruta Sajovica
Učinkovit pregon kriminala je bila še ena od obljub vladajoče koalicije, ki se je izkazala zgolj za politično všečno paradigmo. »S spremembo Zakona o tožilstvu bomo uvedli instrument enotnega državnega tožilca ter bistveno izboljšali učinkovitost sodnega pregona po uradni dolžnosti.« Glede na eklatantne primere nenadzorovanega kopičenja premoženja po sumljivi poti, je zapis mrtva črka na papirju.
Novopečeni obrambni minister Borut Sajovic očitno uživa zaupanje tudi v vrhu policije in tožilstva, sicer bi njegovo premoženje, ki ga je, kot smo raziskali na Preiskovalno.si, spretno prikril s prenosom na svoje potomce, že kdo preiskoval. Kako je z župansko plačo 3000 evrov pridobil milijonski imperij, ki smo ga skrbno prečesali na našem portalu, bi moralo zanimati specializirano državno tožilstvo (SDT) že po uradni dolžnosti. Pa ga ne. Tudi prijave zoper Sajovica, ki so prišle na SDT, so zavrnili.
Medtem pa nam z NPU v povezavi s pregonom žvižgača odgovarjajo, da NPU »izvaja aktivnosti in preverja, ali so bili podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.« Dvojna merila?
Ni nepomembno, da najboljše tožilce v državi vodi in usmerja ministrova sokrajanka Darja Šlibar, ki ji mandat poteče še pod aktualno vlado, tik pred volitvami. Njena hči Nika Podakar pa si je z Borutom Sajovicem delila mesto v tržiškem občinskem svetu in je tudi generalna sekretarka strankine sekcije Svoboda Mladi, zaposlili pa so ju na MJU, ki spada v politično kvoto Svobode. Da se izvaja malo finančnih preiskav, nobena pa zoper člana Svobode, izvemo tudi na tožilstvu. A pozor! Če je bil pred Golobom prag za začetek finančne preiskave suma nezakonitega izvora premoženja 50.000 evrov, se je z Golobom ta prag znižal na 10.000 evrov – o tem pravkar teče javna razprava. »To je naravnost za finančno preiskavo Sajovica,« nam potrdi tudi eden od tožilcev, »a si ne upamo, bi leteli.« Je to dokaz, da politika obvladuje tožilstvo? »Prej tega ni bilo. Pod Janšo nas je bilo samo strah, zdaj pa sta tožilstvo in politika zlizana. Mi bi morali biti branik poštenja in neodvisnosti, zdaj pa smo sami sebi namen in politično odvisni.«
Je potemtakem dodelitev ovadbe zoper Roberta Goloba, ki so jo prejšnji teden zaupali državni tožilki Blanki Žgajnar, njo pa poznamo iz več neuspelih pregonov zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića, politično korigirana in nadzorovana? Župana Ljubljane in Golobova veže skupna politična pot še iz časa Pozitivne Slovenije. Naključje ali strategija? Od odločitve državne tožilke je odvisna prihodnost države. Njena odločitev pa bo nedvomno prinesla odgovor, ali ima vlada družbene podsisteme pod absolutnim nadzorom.
Medijsko odmevne kriminalne zgodbe na poti do zastaranja
Preiskave velikih gospodarskih goljufij, oškodovanj in korupcije so v manjšini. V letu 2023 je bil predvsem povečan pregon storilcev kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje, povečalo se je število kaznivih dejanj z elementi nasilja, prav tako je bilo zaznati več organiziranega kriminala. Ena večjih gospodarskih afer se je zgodila konec leta – afera o nakupu sodne stavbe. Specializirano državno tožilstvo usmerja postopke v primeru afere Litijska, katere gospodarsko-politično ozadje smo razkrili prav na našem portalu. Trenutno bolj živahno dogajanje na pravosodnem področju pa teče okoli Janševe Trente. Od velikih medijskih zgodb, se je uspešno končala afera Marina, v kateri so glavnega akterja Sergeja Racmana obsodili na enotno kazen 5 let in 10 mesecev zapora ter 30.000 evrov denarne kazni. V teku je tudi 78 milijonov evrov težka tožba proti nemškim plenilcem v Adrii Airways, ki pa je zaradi finančnih mahinacij tujega vodstva že vnaprej obsojena na neuspeh. Proti zastaranju se pomika tožba zoper podjetnika Boštjana Nagodeta in 31-milijonsko oškodovanje Tosame. Tožilstvo pa je bilo na prvi stopnji neuspešno pri pregonu nekdanjega prvega moža propadlega gradbenega podjetja Primorje Dušana Črnigoja, ki naj bi skupaj s soobtoženim pridobil 1,1 milijon premoženjske koristi. Afera zlate palice v zdravstvu bo zastarala prihodnje leto, večina zdravnikova pa se bo kazni izognila ali jo prestaja alternativno. Javna sredstva naj bi odškodovali za 1,18 mil. evrov.
Kot enega večjih uspehov pa si na tožilstvu štejejo izplen 23 milijonov evrov stranske kazni, ki jo je plačala ameriška družba General Electrics, pravni naslednik francoskega Alstoma v aferi Teš 6.
Tožilci odhajajo, tudi dvig plač ne rešuje kadrovskega manka
Ustavno sodišče je že leta 2019 v zvezi z odrejeno parlamentarno preiskavo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev pravosodnih funkcij opozorilo, da je »državno tožilstvo del izvršilne oblasti, vendar je v razmerju do drugih organov izvršilne oblasti samostojno, v razmerju do zakonodajne in sodne oblasti pa neodvisno.« Kljub temu se zaradi domnevnih političnih vplivanj pojavlja skrb, da bi lahko bila neodvisnost ogrožena, še posebej pri obravnavi primerov, povezanih s politično in gospodarsko elito.
Tožilstvo pa se kot ključen organ za pregon kaznivih dejanj spopada še z drugimi težavami, - vključno s kadrovsko podhranjenostjo, finančnimi omejitvami in zastarelo zakonodajo -, kar vpliva na njegovo učinkovitost in neodvisnost v izpolnjevanju zakonske vloge v pregonu najhujših kaznivih dejanj.
Število tožilcev se v zadnjih letih zmanjšuje, kar je posledica odhodov izkušenih tožilcev v druge poklice, kot pomanjkanje novih zaposlitve. V letu 2023 je odšlo sedem državnih tožilcev, od tega se jih je pet upokojilo, dva pa sta prenehala opravljati to funkcijo. Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki se ukvarja s pregonom najhujših kaznivih dejanj, je od leta 2018 izgubilo najmanj šest tožilcev.
V kadrovskih načrtih državnih tožilstev in državnotožilskega sveta je načrtovana zasedenost 268 mest državnih tožilcev, v letu 2023 pa je bilo v teku kar 70 postopkov za prosta mesta državnih tožilcev. Kljub več javnim razpisom je zaposlitev novih tožilcev počasna, odziv na razpise je slab. V več državnih tožilstvih so problem dolgotrajne bolniške odsotnosti, delno tudi zaradi starostne strukture državnih tožilcev. Vse to slabi učinkovitost pri obravnavi kompleksnih zadev, kot so gospodarski kriminal, korupcija in organizirani kriminal.
Pravosodje, vključno s tožilstvom, se namreč sooča z nezadostnimi proračunskimi sredstvi, kar prav tako vpliva na kakovost dela, saj so pod vprašajem financiranje usposabljanj kot plače tožilcev. Te so se od avgusta zvišale za 26,2 odstotkov glede na junij 2012. Tožilci imajo sicer najvišje plače v pravosodju, pri čemer izstopajo tožilci SDT, kar po drugi strani izčrpava ljubljansko okrožno tožilstvo, od koder k njim odhajajo tožilci zaradi podplačanosti.
Slovensko tožilstvo deluje v okviru zastarele kazensko-procesne zakonodaje, ki otežuje pregon organiziranega kriminala in gospodarskih kaznivih dejanj. Tožilci že dlje časa opozarjajo na potrebo po spremembah zakonodaje, vendar doslej ni prišlo do večjih reform. Zastarela zakonodaja pogosto omogoča odvetnikom obtožencev, da izkoristijo pravne vrzeli.
Delež rešenih ovadb zoper polnoletne storilce se v zadnjih petih letih giblje od 66 do 69 odstotkov. Delež zavrženih ovadb vzbuja pomisleke glede učinkovitosti tožilstva in njegove sposobnosti, da uspešno preganja storilce kaznivih dejanj. Zavržene ovadbe pomenijo, da tožilstvo ne vidi dovolj dokazov za pregon ali da primeri niso dovolj utemeljeni za sodišče. To je javnost razburilo zlasti v primeru zavrženj kaznivih dejanj, ki so jih zakrivili Romi.
Čeprav je tožilstvo zabeležilo porast obsodilnih sodb na področju gospodarske kriminalitete, podatki sporočajo, da ostajajo velike težave pri obravnavi zahtevnejših primerov. »Zadeve, ki jih obravnavajo državni tožilci na SDT, so pogosto izjemno obsežne in strokovno zahtevne ter praviloma z mednarodnim elementom, zaradi česar državni tožilci pričakovano rešijo manj zadev, čas reševanja posamezne zadeve pa je praviloma daljši. Na reševanje kazenskih ovadb v poročevalskem letu pa vplivajo tudi kadrovske težave policije, kar podaljšuje dopolnjevanje kazenskih ovadb, pri čemer na delo policije kljub pisnim usmeritvam, koordinacijskim sestankom in posredovanju za pospešitev reševanja zadev državni tožilci nimajo vpliva,« piše v Letnem poročilu 2023.