Nekdanji minister Senko Pličanič, ki je bil enkrat v vlogi zakonodajalca, drugič pa v vlogi svetovalca uporabnikov napisane zakonodaje, je tako ves čas pripet na državna ali javna podjetja. Tokrat je bil za svetovanje izbran v Javnem podjetju centralna čistilna naprava Domžale Kamnik. Kot nam je napisala direktorica tega Javnega podjetja, dr. Marjetka Levstek, so nekdanjega ministra Senka Pličaniča »povabili k sodelovanju, ker je sodeloval pri pripravi ZVO-2 in smo ocenili, da je iz tega razloga najbolj kompetenten za razumevanje naše problematike, ki je posledica določbe v ZVO-2, katerega soavtor je.«

A še preden je bil dr. Pličanič s ponudbo 16.470 evrov izbran, so morali po zakonu zagotoviti še eno ponudbo. In so jo. Napisali so, da je bila druga ponudba za enako svetovanje, ponudba Tadeja Žurmana, s. p., v višini 15.468 evrov brez ddv. Tadej Žurman nam je napisal, da ga je k oddaji ponudbe pozvala direktorica CČN Domžale-Kamnik in da je 21. decembra lani dobil sporočilo, da so izbrali drugega ponudnika. »Javni naročnik me v konkretnem primeru niti v trenutku poziva k oddaji ponudbe niti v trenutku obvestila o neizbiri ni seznanil s podatkom, kdo so bili konkurenčno pozvani ponudniki, oziroma kdo je bil izbrani ponudnik, prav tako slednje ni bilo razvidno iz adreme predmetnih sporočil, saj sem bil edini naslovnik prejete komunikacije.«

Žurman je sicer univerzitetni diplomirani pravnik, ki je diplomiral iz prava varstva okolja (tematika vode). Prav zaradi poklica pozna oba, tako Pličaniča kot direktorico, je zapisal. Pličanič je tako dobil posel, Žurmanova ponudba pa je služila temu, da so zadostili zakonu. Zares pa je bila fiktivna. Direktorica nam je namreč v telefonskem pogovoru povedala, da so si res želeli dr. Pličaniča, ker je zakon tudi pisal. Tudi Pličanič nam je potrdil, da so »bili k pripravi pravne ekspertize za CČN Domžale povabljeni.«

Pred meseci smo poročali o tem, da so v ljubljanski Energetiki Ljubljana s podjetjem Senka Pličaniča, Sol lex SuS, sklenili posel za svetovanje na področju, »ki je pomemben z vidika trajnostnega razvoja.« Tudi tu je bilo javno naročilo izvedeno preko evidenčnega naročila v višini 21.960 evrov, morali pa so naknadno pridobiti še eno ponudbo. Takrat jo je oddal Pličaničev dolgoletni prijatelj Gorazd Perenič iz podjetja Perenič svetovanje. Pisali smo o tem, da je šlo najverjetneje za fiktivno ponudbo, saj sta Pličanič in Perenič tesna sodelavca v skupinski praksi zasebnih zdravstvenih ambulant. Perenič je glavni pravni svetovalec, Senko Pličanič pa je glavni pooblaščenec za pacientove pravice. Kot piše na spletni strani, odločno podpirajo zasebno zdravstvo!

Da prijatelja in sodelavca ne bi vedela, da se prijavljata na isto povpraševanje v Energetiki in da ponudbi nista bili vnaprej dogovorjeni, je pač neverjetno. Tudi viri iz Energetike so nam potrdili, da je bilo evidenčno naročilo vnaprej dogovorjeno. Perenič in Pličanič pa sta sodelovala že v času, ko je bil Pličanič minister za pravosodje, na položaj predsednika strokovnega sveta za prijazen in učinkovit javni sektor je imenoval prijatelja Gorazda Pereniča. Mediji so takrat poročali, da je Perenič neprimeren kandidat, ker je v postopkih zaradi spolnega nadlegovanja. Kasneje ga je sodišče tudi pogojno obsodilo. Takratni minister Senko Pličanič je svojega prijatelja zagovarjal, da se je zanj odločil zaradi njegovega znanja in izkušenj. In desetletje kasneje sta še vedno skupaj v poslu.

Pličaničev monopol pri Vizjaku preiskuje NPU

Policija nam je sicer potrdila, da še vedno preiskujejo posle na ministrstvu za okolje v času Vizjaka, kjer je Pličanič pisal zakon ZVO-2 in svetoval, čeprav so imeli dovolj ljudi v pravni službi. Erar razkriva, da je v času ministrovanja Andreja Vizjaka Pličaničevo podjetje Sol lex Sus za različna svetovanja prejelo skoraj milijon evrov: transakcije so bile 360 tisoč evrov junija 2022, 161 tisoč evrov marca 2022 pa aprila in maja 2022 vsak mesec 54.900 evrov, februarja 109.800 evrov, decembra 2021 102.480 evrov, novembra 67.710 evrov, maja 2021 pa 45.000 evrov, decembra 2020 še 12.000 evrov.

Pličanič je razložil, da so pri zakonu sodelovali kot zunanji strokovnjaki, da gre za zakonodajo, ki je na ministrstvu leta niso napisali, sami pa so jo s sodelavci pripravili v kratkem času. Zakonodaja naj bi preprečila škodljive vplive na okolje in ljudi. Zanikal je, da je prav za ta zakon dobil milijon evrov, »znesek je bil nekajkrat nižji«, je zapisal. Erar izkazuje malo manj od milijona transakcij, za kaj točno, pa niti ni bistveno. Še vedno je namreč glavno vprašanje, ali je bil Pličanič privilegiran in ali so bili za ta posel narejeni razpisi, ali so delo oddali po nezakonito visokih evidenčnih naročilih? To je naloga nadzornih organov.

To, da najprej napišeš zakon, ki očitno potrebuje razlago uporabnikov, potem pa o njem svetuješ in to še zaračunaš, je pač vsaj etično sporno.