15. 10. 2024
PLUS
Medtem ko je prva skrb odločevalcev politično preživetje, privilegiji in lastna blaginja, pa je resničnost nekaterih Slovencev v 21. stoletju omejena na luksuz, ki se mu reče čista pitna voda. Kar je za ene osnovna dobrina in človekova pravica, je za druge privilegij. Ustavna pravica dostopa do pitne vode ostaja neuresničena. V naši raziskavi smo odkrili ljudi, povečini gre za starejše prebivalce - kar je še posebej alarmantno -, ki v osamljenih zaselkih že desetletja živijo brez vode, brez vodovodnega sistema in odvodnjavanja. Za njih je vsaka kapljica življenjskega pomena in neprecenljiv zaklad. Vprašanje dostopa do vode pa je povezano tudi z zdravjem, higieno in splošno kakovostjo življenja. Ni zgolj infrastrukturni izziv, temveč tudi vprašanje socialne pravičnosti in enakopravnosti ter človekovega dostojanstva.
Pipe v domu Slavka Žuliča so suhe. Že več kot pol stoletja, odkar je lahko prvič sedel za krmilo traktorja, družini dovaža vodo iz izvira, od osamljene domačije sredi gozdne jase oddaljenega slab kilometer. Je edini prebivalec zaselka Vratno v občini Šentjernej, ki nima vodovoda. »Velikokrat mi je bilo sicer žal, da sem ostal. Ampak čutil sem, da je mama pač mama in sem ostal pri njej,« se mu v očeh zaskeli solza. Hudo je brez vode, pripoveduje. Z ženo, ki je že pokojna, sta h kruhu spravila dva otroka. Sta četrta generacija, ki je zrasla v domu brez osnovne življenjske dobrine.
Celotna vsebina je na voljo le naročnikom.
Preberite celoten članek
Sklenite naročnino na Preiskovalno.si.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Postanite naročnik
- Ekskluzivne zgodbe, razkrita ozadja in poglobljeni intervjuji
- Dostop do digitalnega arhiva
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Družba
Gospodarstvo
Politika
Zdravstvo