18. 6. 2024

Upokojenci nasedli oglasom za oskrbovana stanovanja

UPOKOJENKE

Upokojenci so se na nas obrnili po pomoč zaradi neurejenih razmer na področju oskrbovanih stanovanj. / preiskovalno.si

Nedelujoče SOS vrvice za klic na pomoč, kopalnica brez držal, okna in omarice tik pod stropom. Upokojenci, ki so najeli oskrbovana stanovanja v Trbovljah, so pričakovali minimalne standarde, ki jih zagotavlja Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše, a so se opekli. Stanovanjsko podjetje Spekter jim zaračunava tržno najemnino, s čimer, pravijo upokojenci, so postavljeni v drugorazredni položaj napram ostalim socialno šibkejšim. Ker vlada samo obljublja, so se po pomoč obrnili na naš portal z željo, da bi država po 30 letih končno uredila anarhijo na področju oskrbovanih stanovanj.

SOS vrvica je v stanovanju samo provizorično, tudi ko jo potegnemo, nanjo ni odziva. V tuš kabini manjkajo držala, prav tako pri umivalniku in stranišču, ki bi starejšim dajala občutek varnosti. Okna so nezastrta in zaradi višine težje dostopna za odpiranje, kaj šele čiščenje. Strešna se sploh ne dajo odpreti. Vse to našteje najemnica oskrbovanega stanovanja Andreja Hren v trboveljski Vili Barbara, kamor se je upokojenka pred meseci preselila iz Zidanega Mosta, da bi tukaj uživala varno starost.

So stanovanja res oskrbovana, se sprašujejo najemniki? Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje določa prostorsko prilagojenost stanovanj starejšim, tako morajo biti opremljena in grajena za potrebe življenja starejših s širšimi hodniki, vrati, držali v straniščih, nižjimi pragovi za lažji omogočen dostop za osebe na invalidskih vozičkih in gibalno ovirane. 9. člen določa: V oskrbovanem stanovanju mora biti v prostorih za osebno higieno in vsaj še v enem bivalnem prostoru nameščen osebni telefonski alarm za pomoč na daljavo. V 11. členu pa piše, da mora biti vsaj eno okno v stanovanju zasnovano tako, da ga lahko neovirano do njihove svetle širine odprejo tudi funkcionalno ovirane osebe. O pomanjkljivostih, ki jih je naštela, smo se med obiskom enega od 18 stanovanj prepričali tudi sami.

V kopalnici ni držal ne v tuš kabini ne ob stranišču, čeprav bi morala biti. Prav tako je SOS vrvica samo provizorična.
preiskovalno.si
V oglasih za oddajo stanovanj zagotavljajo strokovno pomoč. Zavajanje?

Hrenova, ki je svoje stanovanje z možem odstopila bolni snahi in se preselila v oskrbovano stanovanje, je, kot ostali najemniki, s katerimi smo govorili, menila, da bo v Trbovljah na jesen življenja dobila vso potrebno oskrbo. Sicer je še aktivna upokojenka in dokaj pri močeh, vendar pa je z najemom oskrbovanega stanovanja želela poskrbeti za prihodnja leta. Pričakovala je, da bo SOS vrvica v njenem stanovanju povezana z lokalnim zdravstvenim domom ali domom za starejše. Pa ni. Ko ne bo več zmogla sama kuhati, upa, da bo stanovalcem omogočena prehrana iz bližnjega DSO. Zdaj ni. »Nimamo urejene zdravstvene oskrbe, povezave s patronažno službo, nimamo recepcije. To niso oskrbovana stanovanja, ampak navadna stanovanja, ki jih pač vzameš v najem,« pravi Andreja Hren.

Vila Barbara je bila nekoč upravna stavba rudnika Trbovlje.
preiskovalno.si
»Sem smo prišli s cele Slovenije z mislijo, upanjem, da bodo vse storitve na enem mestu, da bo oskrba urejena, zato smo najeli stanovanja. Oglaševana so bila kot oskrbovana, a se vse bolj zdi, da smo dobili mačka v žaklju.« Tudi stene so tanke, hrup iz sosednjega stanovanja se širi, prav tako delujoči pralni stroj v drugem stanovanju povzroča vibracije tal v sosednjem. Kuhinjske omarice so visoko pod stropom, tako da jih doseže šele s stolom ali pručko, kar pa je za starejše tvegano. Ker gre za stavbo pod spomeniškim varstvom, vsa stanovanja nimajo balkona ali vsaj notranjih lož, kot jih imajo drugje po Sloveniji, čeprav so v nadstropjih. 
Desnega okna v stanovanju se ne da odpreti, levo je za starejše težko dostopno.
preiskovalno.si
V stanovanjskem podjetju Spekter, ki je lastnik stanovanj, pravijo, da za SOS povezavo s CSD ali zdravnikom »ni pravne podlage«?! Nekatere pomanjkljivosti v stanovanjih pripisujejo predpisom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenija, saj je nekdanja upravna stavba Rudnika RTH Trbovlje, ki so jo preuredili v oskrbovana stanovanja, pod spomeniškim varstvom. In da je bil vsem »zainteresiranim pred sklenitvijo pogodbe omogočen ogled stanovanj.« A pred kratkim je Spekter v lokalnem mediju objavil oglas za oddajo zadnjih štirih stanovanj s sloganom Vila Barbara vabi. V oglasu pa zagotavljajo pomoč strokovnega osebja!

Takole piše:
Strokovna pomoč: V oskrbovanih stanovanjih je zagotovljena strokovna pomoč. Po potrebi lahko dodatno naročite storitve glede na vaše specifične potrebe in želje.
Varnost in zasebnost: Stanovanja ustrezajo potrebam po zasebnosti in ohranjanju avtonomije, kakršno ste imeli doma, hkrati pa vam nudijo varnost, ki je v jeseni življenja še posebej pomembna.

SOS vrvica ne dela.
preiskovalno.si

Ministrstvo primer predalo inšpekciji

Oskrbovana stanovanja res niso domovi za starejše, so pa ena izmed oblik pomoči starejšim, invalidom, saj jim omogočajo, da dalj časa ostanejo samostojni ob manjšem obsegu pomoči drugih. Poleg tega jim dajejo občutek varnosti, saj v primeru, če potrebujejo pomoč, je ta hitreje dosegljiva, kot če bi živeli doma. Zato mora biti upravičencem v oskrbovanih stanovanjih biti zagotovljena možnost uporabe celodnevne nujne pomoči preko osebnega telefonskega alarma za pomoč na daljavo. S tem se strinjajo tudi na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer bodo ukrepali tako, da bodo zadevo »posredovali socialni inšpekciji«.

Stanovalci so si sami priskrbeli elektronske zapestnice

Lastnik stanovanj in stavbe je družba Spekter, d. o. o., ki je največje stanovanjsko podjetje v Zasavju. Njen direktor je Stanislav Sotlar, ki vodi družbo brez omejitev. Družba Spekter se v več stavbah pojavlja hkrati v dveh vlogah: kot lastnik posameznega stanovanja in kot upravnik stavbe. In Spekter je obenem tudi upravitelj stanovanj v Vili Barbara, ki naj bi novim stanovalcem predstavljala dom in zagotavljanja mirno starost, namesto tega pa se tegob staranja vse bolj bojijo. Zato je Hrenova za tiste stanovalce, ki že v tem trenutku potrebujejo pomoč, pri združenju upokojencev pridobila tudi vloge za pridobitev elektronskih zapestnic z brezžičnim prenosnikom za nujne klice. Za najbolj nujno zdravstveno oskrbo v primeru poslabšanja stanja ali poškodb. Ampak, takoj ko smo na Spekter poslali novinarska vprašanja tudi v zvezi z zdravstveno oskrbo, so se v podjetju zganili in upravnik je, kot smo izvedeli, stanovalcem hitel ponujati vloge za e-zapestnice.

Stanovanje si je med našim obiskom v Trbovljah ogledala tudi domačinka Lea Hlebec, ki se aktivno zavzema za pravice upokojencev.

Video: Matej Krže

»To za mene ni oskrbovano stanovanje, to je navadno tržno stanovanje v bloku. Sami se morajo organizirati in boriti za to, da si bodo uredili tako kot se spodobi za oskrbovana stanovanja in to je žalostno. Za to bi morala poskrbeti država oziroma ministrstvo in pa upravitelj. Mene moti, da SOS vrvice ne delajo, oskrbovanec lahko pade v kopalnici, v veceju, v veži, do telefona ne bo prišel. Če bi imeli vsaj zapestnico na roki, da jo lahko pritisne.« Družba Spekter je v juniju 2019 sicer sprejela Kodeks upravljanja družbe Spekter, v katerem sta zapisana tudi poslanstvo in vizija podjetja: »Postati želimo najboljša izbira na področju izvajanja storitev upravljanja nepremičnin, s stalnim izboljševanjem kakovosti svojih storitev in odnosov do strank, na transparenten način in z odlično komunikacijo in tako soustvarjati bivanju in okolju prijazne soseske.«

Stanko Sotlar
Kum
Direktor ovaden zaradi suma zlorabe, skladu pa milijonska injekcija države

Spekter je v 100-odstotni lasti Stanovanjskega stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Sklad je družbo leta 2017 po sklepu vlade odkupil od družbe RTH Trbovlje za 6,8 milijona evrov. Sklad je Spekter odkupil potem, ko se je znašel pod drobnogledom preiskovalnih organov. Kriminalisti so namreč leta 2015 preiskovali domnevno oškodovanje podjetja, ki je z dobičkom 2,4 milijona evrov krilo obveznosti materinske družbe, Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), iz naslova plač in odpravnin, so pred osmimi leti poročali v Dnevniku. Po prenosu deleža na Sklad je družbo prevzel Sotlar. Spekter je bil v preteklosti dokapitaliziran prav z namenom izgradnje Vile Barbara. Javni sklad je delno sofinanciral projekt oskrbovanih stanovanj s kreditom 646.050 EUR. Kot piše na njihovi spletni strani: »Sklad kot sofinancer vstopa v projekte v lokalnih skupnostih, kjer so izkazane potrebe po stanovanjskih enotah (javna najemna in oskrbovana stanovanja) in v projekte, kjer uporabnikom stanovanj želimo zagotoviti čim večjo kakovost bivanja ob razumnih stroških in čim manjšem obremenjevanju okolja.«

A prav stroški so ena od bojazni, ki vse bolj tare stanovalce. Spekter namreč zaračunava tržno oziroma profitno najemnino, za stanovanja velikosti od 45 do 65 kvadratnih metrov tako najemniki plačujejo v razponu od 230 do nekaj čez 400 evrov. Ker je večina stanovanj po otvoritvi junija lani ostala več mesecev praznih, še februarja letos je bilo zasedenih le sedem od 18 stanovanj, je Spekter stanovalcem (začasno?) znižal najemnino in tako uspel pridobiti še nekaj interesentov. Danes so nezasedena še štiri stanovanja. Večinoma gre za večje enote, kjer težava ostaja v za upokojence še vedno visoki najemnini. Za slednjo direktor Spektra pravi, da je »v poprečju 20 % višja od trenutno izračunane neprofitne najemnine in nižja od tržne.«

Čeprav je Vila Barbara nekje cenovno vmes med neprofitnimi najemninami in ljubljansko ceno, »je očitno, da zasavsko področje take cene ne prenese,« pa je v izjavi za TV Dnevnik dejal direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec, ki je višino kvadratnega metra v Trbovljah ocenil na 7 evrov, le dva evra manj kot je v prestolnici. Remec na naša vprašanja ni želel odgovoriti. Je bila pa marca letos na vrhovno državno tožilstvo zoper njega vložena kazenska ovadba, v kateri je osumljen zlorabe uradnega položaja oziroma zaračunavanja stroškovne namesto neprofitne najemnine, sklad pa naj bi na ta račun v zadnjih nekaj letih pridobil osem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Kljub temu je vlada Skladu lani in letos nakazala 51 milijonov evrov.

Črtomir Remec
Sašo Švigelj
Kako Remec komentira ovadbo glede na to, da tudi v primeru oskrbovanih stanovanj v Vili Barbara zaračunavajo tržno najemnino, nismo izvedeli, saj so s Sklada odgovorili, da z njo ni seznanjen. Velike apetite pa je, kot smo razkrili na našem portalu, imel tudi po stavbi na Litijski 51, ki jo je njegova soproga in uslužbenka pravosodnega ministrstva Lucija Remec želela podariti skladu, kjer bi Remec gradil neprofitna stanovanja!

Pobuda upokojencev: evidenca in neprofitne najemnine za oskrbovana stanovanja!

Najemniki v Vili Barbara nimajo nobenega zagotovila, da lastnik ne bo spet zvišal cene, ko bo napolnil še ostala štiri stanovanja. Andreji Hren se je najemnina iz prvotnih skoraj 400 € znižala na 337 €, a opozarja: »Naša stanovanja niso točkovana, imamo prosto najemnino, čeprav smo upokojenci z nižjimi prihodki. Ni nas niti v evidenci oskrbovanih stanovanj, čeprav smo morali zadostiti kriterijem starosti nad 65 let, ujeti dohodkovni cenzus, zagotoviti poroka, da nismo v stečaju in nimamo lastnine,« pripoveduje Hrenova, ki se boji oderuškega dviga. Zato si prizadeva, da se upokojence obravnava enako kot najemnike socialnih ali občinskih stanovanj. »V bistvu si želimo enakih pravic kot za vsa stanovanja za šibkejše,« je Hrenova, kot aktivna upokojenka, ki deluje tudi v NoSUS, Društvu za boljšo kakovost življenja upokojencev, naslovila pobudo za poenotenje najemnin po vsej Sloveniji. Dopis upokojencev je romal na vlado in na resorno ministrstvo. Na preiskovalno.si pa so se obrnili po pomoč prav zaradi naše skrbi in obče odgovornosti za starejše in šibkejše v sistemu.  

Upokojenka Andreja Hren
preiskovalno.si
Zahteve upokojencev – najemnikov oskrbovanih stanovanj so:

1. Vzpostavitev enotne evidence oskrbovanih stanovanj
2. Neprofitna najemnina za vsa oskrbovana stanovanja
3. Točkovanje stanovanj za pridobitev subvencije
4. Možnost pridobitve subvencije v primeru, ko upokojenci nimajo dovolj sredstev za plačilo najemnine

Od ministra Simona Maljevca upokojenci kaj več kot od povratnice pošte niso prejeli, čeprav so pobudo naslovili pred tedni. Z ministrstva so nam celo odgovorili, da te pobude ne poznajo. Minister Maljevac, ki je pred evropskimi volitvami pompozno obljubil 100 milijonov za gradnjo javnih stanovanj na leto, vendar brez zagotovljenih finančnih podlag in zavez do leta 2034!, je 2000 novogradenj obljubljal že za lansko leto. Pri čemer si matematiko minister razlaga malo po svoje, saj je ob odprtju 28 oskrbovanih stanovanj v Radljah ob Dravi prejšnji teden dejal, da to »preračunano pomeni, kot da bi v Ljubljani zraslo naselje s 1400 stanovanji!« 

Veliko vode je preteklo od obljubljenih sprememb na področju oskrbovanih stanovanj, tako glede gradnje kot tudi glede oskrbe. Rešitev še ni. V dveh letih te vlade so uspeli v začetku leta skleniti pogodbo z Inštitutom za študije stanovanj in prostora za analizo obstoječega sistema, njegovih slabosti in težav ter pripravo predlogov za izboljšavo sistema. Analiza v tem trenutku še ni končana. Pilotno je bila vzpostavljena evidenca javnih najemnih stanovanj za šest stanovanjskih skladov, občin oz. neprofitnih stanovanjskih organizacij. Kdaj bo zaživela uradno, niso odgovorili.Velika težava je, ker stanovanja ne spadajo v mrežo javne službe in je njihov lastnik kdor koli. Za vse probleme na ministrstvu, kot pravijo, vedo in potrjujejo, da je področje najemnin neurejeno, prav tako je »vprašanje možnosti subvencioniranja stanovanj eno izmed vprašanj, za katera se strinjamo, da jih je treba nasloviti in jih preseči z nadgradnjo sistema.« Zakaj potem vse breme še naprej nosijo upokojenci? Računali so, da bo področje uredil zakon o dolgotrajni oskrbi. Pa pri tem zakonu, kot redno poročamo, manjka še vse kaj drugega. Treba pa je samo od besed k dejanjem. A tega ni bila sposobna še nobena vlada zadnjih 30 let. 

Zadnja razkritja

18. 7. 2024

jure leben bobo 1

Najprej na vlado Jure Leben, potem še Futura

10. junija je bil nekdanji minister Jure Leben imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade dr. Roberta Goloba, nekaj dni kasneje je Urad vlade za komuniciranje (UKOM) povabilo k oddaji posla za komunikacijske storitve oddal agenciji Futura, zaradi katere je Leben enkrat že moral odstopiti. Takrat so se namreč vnaprej dogovarjali za posel.

Preberi več

14. 7. 2024

katja

Inšpekcija v DSO Bokalce: ugotovili napake, a ukrepali ne bodo!

V Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik - Enoti Bokalce je socialna inšpekcija, ki je prva pristojna za nadzor v domovih, zaključila inšpekcijski nadzor v zvezi z očitki o neustrezni negi in oskrbi tamkajšnjih oskrbovancev. In kakšen je rezime osem mesecev trajajoče preiskave, za katero smo na našem portalu tedensko terjali odgovore. Z eno besedo: porazen. Je komu sploh mar za stisko in trpljenje starejših?! Je torej dopustno starejše polagati v krop, jim menjati zdravila in jih daviti s tujo protezo v ustih?! Napak ni odkrila niti Zdravniška zbornica. Se odgovorne institucije pokrivajo med sabo? So pa zato prijavo bolj resno obravnavali na Policiji in podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenih sumov kaznivega dejanja nasilništva.

Preberi več

12. 7. 2024

IMG_9758

»Imam hrbtenico, načela in vrednote«

Tako o sebi kot političarki pravi Urška Klakočar Zupančič, s katero smo se pogovarjali pred skorajšnjim začetkom parlamentarnih počitnic. V intervjuju je predsednica državnega zbora, ki s svojimi ekscentričnimi nastopi pogosto razburka domači politični prostor, zaradi česar ji kritiki očitajo svojeglavost, spregovorila o dosedanjem delu državnega zbora ter sodelovanju z vlado in njenim predsednikom. Ni skrivnost, da je v preteklosti med Urško Klakočar Zupančič in premierom Robertom Golobom prihajalo do trenj, a se je prva med poslankami vprašanju o njunem političnem razhajanju diplomatsko izognila – je pa med vrsticami potrdila, da je do poziva k njenemu odstopu s funkcije predsednice državnega zbora lani vendarle prišlo. Bolj neposredno je Urška Klakočar Zupančič okrcala neuresničevanje odločb ustavnega sodišča, k čemur so se stranke vladne koalicije zavezale v koalicijski pogodbi, počasnost vlade pri pripravi in izvedbi reform ter premierov odnos do državnega zbora.

Preberi več

Naroči se na naše e‑novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na vaš e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite podatke v obrazcu in poskusite ponovno.

Teme