Pravosodni policisti na protestnem shodu javnih uslužbencev opozarjajo, da so podplačani, en sam zaposleni obvladuje tri zapornike, zato je ne samo ogrožena varnost v zaporih, pod vprašajem je tudi nacionalna varnost

Zapis iz dnevnika pravosodnega policista:

»Danes sva s pravosodnim policistom spremljala zapornika na sodišče. Zapornik je bil že dan prej nemiren, sodnico sem predhodno seznanil s tem, da je pridržani na oddelku razbil vrata, da je prišel v konflikt z drugim pravosodnim policistom, zato sem sodnici predlagal, da je tudi za čas obravnave vklenjen. Sodnici sem tudi povedal, da je dan prej delal probleme na sodišču, enega od policistov je porinil ali celo udaril. Sodnica je pristala na predlog. Po končani razpravi, ko ga je sodnica seznanila, da ne bo deportiran, ampak ostaja v priporu do zaključka sojenja, je postal nervozen. Pričel je tresti z nogama ter postal vidno razburjen. Med odhodom iz razpravne dvorane je želel, da ga s pravosodnim policistom pustiva ter se želel izpuliti iz rok. Ukazala sva mu, da se umiri. Ko smo prišli do stopnišča, se je vrgel na tla in ni želel več sodelovati. S pravosodnim policistom sva naredila transportni prijem za roko, ga dvignila in nosila po stopnišču. Med nošenjem se je začel močno upirati tako, da sva ga položila na tla, pravosodni policist je stekel do specialnega avtomobila, jaz pa sem pripornika s transportnim prijemom davljenja vlekel do vozila. Tudi ko sva ga namestila v vozilo, je brcal proti nama.«

»Dne 17. novembra 2023 je obsojeni fizično napadel drugega obsojenca. Zoper prvega so bila uporabljena prisilna sredstva, strokovni prijem in vklepanje.«

»Ob 9. uri mi je pravosodni policist javil, da je imel obsojeni hude zdravstvene težave, močne bolečine in otekline. Odpeljan je bil v zdravstveni dom, vrnil se je dve uri kasneje.«

»Ob 23.25 policist, vodnik službenega psa, med nadzorom okolice opazi štiri brezpilotna letala-drone. Dva sta letela nad območjem zavoda. Zaradi višine uporaba strelnega orožja ni bila smiselna.«

To so popisi dogodkov, ki jih doživljajo pravosodni policisti v slovenskih zaporih. Vsaka noč je pestra in dan ni enak dnevu. Gre za dinamičen poklic, ki ga večina rada opravlja, vendar pa je glede na vsakodnevne izredne razmere plača prenizka, kadra pa absolutno premalo.

Sto zapornikov več na mesec

V Sloveniji je šest zavodov: pet zaporov in prevzgojni dom Radeče. Največji je zapor na Dobu, kjer obsojenci prestajajo kazni daljše od enega leta in šestih mesecev. Gre za enega najbolj obremenjenih zaporov v državi, saj vanj prihajajo z območja vseh sodnih okrožij. Prostorska zmogljivost zavoda je 468 oseb, trenutno je tam zaprtih okoli 550 ljudi. »Stanje je kritično,« že dlje časa opozarja predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. »V zgodovini Slovenij še ni bilo toliko zaprtih oseb, kot jih je v tem trenutku.«

Problematika slovenskega zaporskega sistema, ki je pomemben in nepogrešljiv segment za doseganje učinkovitega delovanja slovenskega pravosodja in delovanja ter predvsem varnosti pravne države, je velika. Prezasedenost kapacitet povzroča več izrednih dogodkov med zaporniki, ogroženi so tudi pazniki. Več je pretepov, nestrpnosti, bolezni. Zaradi večjega števila zapornikov in omejenega gibanja je premalo zasebnega prostora, zaporniki imajo omejen prostor za osebno higieno, slabša je strokovna obravnava vsakega posameznika, zaporniki dlje časa čakajo na delo ali se počasneje vključujejo v programe. Ker prihaja do več konfliktov, hkrati pa ni dovolj kadra, je varnost vseh resno ogrožena, pravijo poznavalci razmer. Nenazadnje zaradi kadrovske podhranjenosti na sodiščih odpadajo tudi obravnave, kar nadalje negativno vpliva na podaljševanje sodnih procesov.

Svet Evrope je v poročilu za lansko leto izpostavil Slovenijo kot eno izmed držav, kjer se je stopnja zaprtih oseb po ukinitvi protikoronskih ukrepov drastično povečala; v primerjavi s 46 državami Evrope, kjer se je število zapornikov povečalo za 2,3 odstotka, je Slovenija to mejo presegla kar za desetkrat!

Kljub 58 novim zaposlitvam v preteklem letu se URSIKS ob porastu števila jetnikov še naprej spopada s pomanjkanjem kadra - predvsem pravosodnih policistov, ki na današnjem protestnem shodu javnih uslužbencev pred vlado opozarjajo na neustrezne poklicne razmere. Tenutno za zapornike skrbi okoli 560 pravosodnih policistov, kar pomeni, da mora en pravosodni policist obvladati tri obsojence, med katerimi so lahko tudi najhujši zločinci. Oktobra je predsednik konference sindikata URSIKS Leon Lobe opozoril, da so razmere tako hude, da bi bila kmalu lahko ogrožena varnost zaporov oziroma kar nacionalna varnost. To so resne besede, a ne napihnjene, kajti tudi predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk že dlje časa opozarja, da je pravosodnih policistov premalo, »da je več sto obsojencev prepuščeno očesu enega pravosodnega policista in da tako hudo še ni bilo nikoli.« Da je stanje na področju prezasedenosti zaporov alarmantno, se zavedajo tudi v URSIKS, kjer si že nekaj časa prizadevajo, da bi pridobili več pravosodnih policistov.

URSIKS tako že nekaj let agresivno promovira poklic pravosodnega policista na raznih sejmih, družabnih omrežjih, preko medijev, vendar so neuspešni prav in samo zaradi plače. Fluktuacija je negativna. Od 684 sistematiziranih delovnih mest za pravosodne policiste je zasedenih le 560. Uradni podatki kažejo, da se je od 1. januarja 2021 do 31. avgusta 2023 na 216 razpisanih delovnih mest za pravosodne policiste v URSIKS zaposlilo zgolj 48 pravosodnih policistov. Ob trenutnem trendu zaposlovanja je pričakovati dodatni upad števila pravosodnih policistov tudi v naslednjih letih, predvsem zaradi predvidenih upokojitev: do 31. decembra 2024 se bo upokojilo najmanj 36 pravosodnih policistov!

Zaradi utrujenega kadra se večajo slaba volja, nepripravljenost na delo, posledično tudi bolniški staleži. Verk opozarja tudi na to, da pravosodni policisti zaradi kadrovskega pomanjkanja nimajo dovolj počitka, veliko je nadur in nadomeščanj: »Pravosodni policisti opravijo več kot 200 nadur, ki so obenem referenčno obračunane. To pomeni, da nekdo opravi nadure, potem pa se mu redna izmena briše. Pravosodne policiste suženjsko izkoriščamo in jim ne damo tistega, kar so si zaslužili.«

Standardi varovanja v zaporih so pod mejo sprejemljivega

Preobremenjenost pravosodnega policista lahko vpliva tudi na odnose in slabo klimo v zaporu, psihične obremenitve in povečan strah. Kot pravijo v URSIKS, so »izčrpali vse notranje rezerve, standarde varovanja smo znižali daleč pod mejo sprejemljivega, da bodo vse naloge opravljen, da ne bodo trpeli sodni postopki in posredno zaprte osebe.« Vlada je na potezi, da zagotovi sredstva za nujne zaposlitev. »Časa ni,« opozarjajo v sindikatu pravosodnih policistov. Rešitve je treba najti zunaj zapora.

Kljub izobraževalnemu središču za pravosodne policiste in odprtim razpisom za delovno mesto pravosodnega policista, Ursiksu ne uspe pridobiti ustreznega kadra, ki delo s težkimi kriminalci raje zamenja za bolje plačano in manj nevarno službo. »Mnogi gredo raje v prodajo, kot da delajo v zaporu,« pravi Frančišek Verk. Če ne v prodajo pa je lažje v policiji ali vojski. Tam je lažje napredovati, tam so stimulativnejši pogoji dela, ki jih država oz. ministrstvo za pravosodje pri tem poklicu ni uspela realizirati. Prav mizerni dohodki, ko mora država paznikom ob vstopu v sistem javnih uslužbencev doplačevati razliko do minimalne plače 878 evrov, so tisti, zaradi katerih je zadnja leta kadrovski primanjkljaj vse večji. Ob tem dodajmo, da en zapornik državo stane od 1800 do 1900 € na mesec, v ta okvir pa so všteti stroški preskrbe s hrano, zdravstvenih uslug, oblačil, stroški nastanitve in plač javnih uslužbencev URSIKS.

Država zapornikom plačuje visoke odškodnine

Stisko pa poleg paznikov občutijo tudi obsojenci v vseh zaporniških sistemih po državi. Pri tako veliki zasedenosti zaporov prihaja do pogostih kršitev v zavodih za prestajanje zaporne kazni. Zaporniki so pred sodiščem že večkrat uspeli dokazati, da so jim bile za zapahi kršene osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine. Država je zato iz naslova slabih prostorskih razmer že bila primorana izplačati visoke odškodnine zapornikom, ki so jo tožili pred slovenskim ali evropskim sodiščem. Kot piše v dokumentih ministrstva za pravosodje, je država »na podlagi postopkov pred domačimi sodišči in sklenjenih poravnav iz naslova neustreznih pogojev prestajanja kazni zapora in pripora od leta 2012 do leta 2022 izplačala že skoraj 200.000 evrov odškodnin, skupaj z obrestmi in stroški postopka. Vse odškodnine so bile izplačane iz naslova neustreznih pogojev bivanja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, razen enega primera, ki se nanaša na Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor.«