Navzkrižja interesov in sumi kaznivih dejanj na ministrstvu za pravosodje

Razkrivamo ozadja investicijskih poslov na ministrstvu za pravosodje, ki jih že leta vodi Lucija Remec, žena direktorja Stanovanjskega sklada Črtomirja Remca. Gre za milijonske posle, nad katerimi bdi Remčeva, svoje zasebno življenje pa močno prepleta s posli na ministrstvu.

Lucija Remec je vodja službe za nepremične in investicije na ministrstvu za pravosodje, je ena najtesnejših sodelavk ministrice Andreje Katič. Vpletena je v vse največje odločitve o prenovah ali vprašljivih najemov, kjer celo obstajajo sumi kaznivih dejanj. Tako je vsaj pokazala lanska notranja revizija revizorke Suzane Hötzl, iste osebe, ki je revidirala tudi posle nakupa stavbe na Litijski 51 in ki ji je prikimalo Računsko sodišče.

Gospodarsko razstavišče - sumi kaznivih dejanj

Lucija Remec je bila v času covida-19 vpletena v razpis za najem dodatnih prostorov za sodišče, kjer je bilo izbrano Gospodarsko razstavišče, kljub temu da ni ustrezalo pogojem. Remčeva je namreč iz razpisa izločila dva ponudnika zaradi težav z energetsko izkaznico, pri Gospodarskem razstavišču pa je napake energetske izkaznice spregledala.

Vprašljiva energetska izkaznica Gospodarskega razstavišča
preiskovalno.si

Pa to še ni vse. Gospodarsko razstavišče ni izpolnjevalo še nekaj drugih pogojev; med drugim je GR omogočila dodaten zaslužek, in sicer je ministrstvo dodatno najelo še avdio-vizualno opremo, čeprav je bila za potrebe sodišč ta oprema že na voljo, saj je bila kupljena iz evropskih skladov. In komu je šel na roke donosen posel? Notranja revizorka Suzana Hötzl je namreč ugotovila, da je Remčeva dajala izbiri Gospodarskega razstavišča prednost, česar ne bi smela. Točka 21. člena govori o tem, da javna uslužbenka ne sme dajati kakršnekoli prednosti v zvezi z opravljanjem javnih nalog, ki bi bile kakor koli povezane z njenim položajem JU, razen če je po zakonu pooblaščena.

In še, da bi morala Remčeva upoštevati 23. člen, ki govori, da mora javna uslužbenka pri uresničevanju svoje pravice do odločanja po prosti presoji zagotoviti, da se javno premoženje in finančna sredstva, ki so ji bila zaupana, upravljajo in uporabijo učinkovito, smotrno in gospodarno. Kar se niso.

In kdo vodi Gospodarsko razstavišče? Komu je Remčeva dajala prednost po mnenju notranje revizorke?

1. GR vodi Iztok Bricl, spada pod okrilje Zorana Jankovića. Njegova nekdanja ali sedanja partnerka je (bila) Beti Potparič, ki jo najdemo tudi pod imenom Beti Bricl.

2. Beti Potparič dela na ljubljanskem okrožnem sodišču, je vodja službe za sodno upravo in zadeve skupnega pomena.
3. Lucija Remec in Beti Potparič sta skupaj sedeli v komisiji ministrstva za pravosodje, kjer so izbirali arhitekturni biro za novo sodno stavbo. Obe sta bili v imenu naročnika - torej ministrstva.

V ocenjevalni komisiji za novo sodno stavbo izbira mentor ene od hčera, izbran pa je mentor druge hčerke Lucije Remec.
svetovni splet

Neresnica je torej, da se Remčeva in Potparičeva ne poznata. Na sliki je vidno, da sta bili v isti komisiji. Zakaj Remčeva zanika njuno poznanstvo? Ali ima favoriziranje tega posla, ki ga je ugotovila notranja revizorka, povezave s temi poznanstvi?

Kot je ugotovila notranja revizorka, je šlo v primeru tega najema za sume storitve kaznivega dejanja pooblaščene osebe revidiranca po 257. členu kazenskega zakonika kot zlorabo uradnega položaja oz. prestopa meje uradnih pravic ter za storitev kaznivega dejanja po 257.a členu kazenskega zakonika pri upravljanju in razpolaganju z javnimi sredstvi oz. povzročitve nenamenske uporabe javnih sredstev. Ko smo vprašali na ministrstvo za pravosodje, kako komentirajo osnutek revizije, so napisali, »da osnutka revizije GR ne moremo komentirati.« Je pa zanimivo, da osnutek ne postane veljavna revizija, že več kot leto dni je v predalu. Kot da bi si na ministrstvu želeli, da neugodna revizija za Remčevo ne postane uradni dokument, čeprav je osnutek podpisan, ima datum in vse ugotovitve, ki poleg sumov kaznivih dejanj izkazujejo tudi »posamezna tveganja ravnanja v neskladju s pravnimi in poslovno organizacijskimi ter s temeljnimi načeli porabe javnih sredstev. In še, da se kaže ravnanje javne uslužbenke v nasprotju s kodeksom ravnanja javnih uslužbencev, in sicer po 2. točki 5. člena, ki govori, da se od javne uslužbenke pričakuje, da opravlja svoje naloge strokovno, vestno, nepristransko, kakovostno pri tem upošteva javni interes in konkretne okoliščine primera.«

Osnutek revizijskega poročila je v predalu že eno leto, revizorki onemogočajo delo.
preiskovalno.si

Gospodarsko razstavišče kot neprimerno ocenila vrhovno sodišče in policija

Da je šlo pri najemu Gospodarskega razstavišča za sporen najem, dokazujejo tudi elektronska sporočila s policije in sodišča. Tole je dopis Vrhovnega sodišča Republike Slovenije takratni ministrici Švarc Pipan. Junija lani so pisali, da se želijo sestati na temo Gospodarskega razstavišča, da je bilo rečeno, da gre za »začasno rešitev« in da »vsak dan prihaja do varnostnih tveganj«, povezanih tudi s tehnično izvedbo obravnave. Napisali so, da lokacija v središču glavnega mesta (Gospodarsko razstavišče) na prostoru, kjer se dnevno izvaja sejemska dejavnost z več tisoč udeleženci, vsak dan gotovo ni primerna za sojenje s takimi varnostnimi tveganji oz. protokoli. Še več. Tudi policija je, kot lahko vidite, predsedniku okrožnega sodišča v Ljubljani lani junija pisala o »varnostnem tveganju«.

Sodišče meni, da GR ni primeren kraj za sojenje.
preiskovalno.si

Pa se ni nič zgodilo. Tišina. Davkoplačevalci plačujemo neprimerne prostore, finančnih tokov pa nihče ne ustavi, v tišini pa revizorki jemljejo pooblastila.

Ministrica Katič nad revizorko s spremembami revizorskih pravil

Na Remec torej padajo hudi očitki, ki jih, kot je poročal Siol, sicer preverja tudi policija. Nam tega osnutka niso želeli komentirati, so pa za omenjeni portal pred časom napisali, da osnutek blati dobro ime Lucije Remec in da gre za njene diskreditacije. Revizijo tega posla je, kot rečeno, naredila notranja revizorka Suzana Hötzl, ki je bila pod to vlado kritična do vrha politike - predvsem do ministra za finance in predsednika vlade - zaradi afere Litijska. Enako kritično je bilo tudi Računsko sodišče, kar pomeni, da je revizorka svoje delo v primeru Litijske opravila z vsemi revizorskimi standardi. Hötzlova, ki je dobila potrditev Računskega sodišča, pa je v primeru Gospodarskega razstavišča prst uperila proti javni uslužbenki Luciji Remec, ki ji očita sume kaznivih dejanj. Kot so nam povedali zaposlenini na ministrtvu za pravosodje, je ministrica Andreja Katič zato ukrepala. Notranji revizijski službi je naročila, da pripravi spremembo letnega načrta revizij, iz katerega »naj se izbriše revizija najema prostorov na gospodarskem razstavišču v Ljubljani.« Katič naj bi s takim manevrom želela vplivati na na neodvisnost dela notranje revizije, hkrati pa želi zaščititi Lucijo Remec, ki zaposlene ustrahuje s stavki, »da bo poklicala Robija« (predsednika vlade Roberta Goloba).

Na ministrstvo za pravosodje smo vprašali, ali so res spremenili pravilnik o notranjem revidiranju, in so nam to informacijo potrdili. Napisali so, »da je postopek spremembe Pravilnika o organiziranosti in delovanju skupne službe za notranjo revizijo na ministrstvu za pravosodje v teku. Sprememba Pravilnika je nujna zaradi zagotovitve dostopa do zbirke dokumentarnega gradiva Službe za notranjo revizijo predstavnikom Urada RS za nadzor proračuna, ki opravljajo Izredni pregled skladnosti delovanja notranje revizije pri izvajanju notranje-revizijskega pregleda, vezanega na proces nakupa nepremičnine poslovnih prostorov na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana, z Usmeritvami za državno notranje revidiranje. Po trenutno veljavnem pravilniku je namreč dodelitev dostopa do zbirke dokumentarnega gradiva Službe za notranjo revizijo v izključni pristojnosti vodje Službe za notranjo revizijo, ki je do nadaljnjega odsotna, zato bo s spremembo pravilnika dostop lahko omogočil tudi predstojnik revidiranega organa, v konkretnem primeru ministrica.« So pa zavrnili tezo zaposlenih, da naj bi se osnutek revizije brisal na zahtevo ministrice Andreje Katič.

Remčeva v izbirni komisiji za novo sodno stavbo, kjer je zmagal hčerkin mentor

Kmalu po aferi Litijska, zaradi katere je morala oditi Dominika Švarc Pipan in se je Remčeva lahko vrnila na mesto vodje investicij, se je začelo pritiskati, da bi obudili idejo o izgradnji nove sodne stavbe. Gre za projekt, vreden 200 milijonov evrov; kot so pisali mediji, naj bi se pred začetkom gradnje podražil iz 135 na 200 milijonov evrov. Kar je pri aneksih v Sloveniji povsem verjetno. Na natečaju za to stavbo, kar je najbolj pomembno v povezavi z Lucijo Remec, so zmagali arhitekti iz biroja Bevk-Perovič. Pripravili bi dokumentacijo za projekt v vrednosti 8 milijonov evrov. V izbirni komisiji je sedela tudi Lucija Remec. Izbrani arhitekturni biro vodita arhitekta Vasa J. Perović in Matija Bevk. Vasa J. Perović je bil namreč mentor zaključne naloge Sare Remec, hčerke Lucije in Črtomirja Remca, s katero tudi sicer pogosto sodeluje.

Prepletanje poslovnih in družinskih vezi družine Remec
preiskovalno.si

Gre nedvomno za navzkrižje interesov, Remčeva v komisiji, kjer je izbran mentor njene hčere, gotovo ne bi smela sedeti, saj gre za navzkrižje interesov in s tem dvom v nepristranskost in pravičnost postopka. Kolizija interesov nastane ravno takrat, ko pri izbiri projekta sodeluje ali sprejema odločitve nekdo, ki ima zasebni ali celo poslovni interes, ki bi lahko vplival na njegovo nepristransko presojo. In Remčeva ga gotovo ima. Ima interes, da njeni hčerki uspeta v arhitekturi. Če imajo osebe odnose z udeleženci projektov, se namreč nehote ustvarja videz pristranosti, četudi ni vplival na nepristransko presojanje. Tako so že večkrat poudarili v svojih odločitvah v Transparency Internacional (TI) ali na KPK. »V takih primerih je bistveno, da se posamezniki izogibajo vlogam, kjer obstajajo osebni interesi, te pa je potrebni tudi jasno razkriti, saj to omogoča boljši nadzor in krepi zaupanje javnosti v proces.« Veliko organizacij, podjetij in vladnih ustanov ima določena pravila za preprečevanje nasprotja interesov. Ta pravila zahtevajo, da se osebe, ki imajo osebne interese v določenem projektu, izločijo iz postopka izbire.

A Remčeva se ni. V isti komisiji, kjer je Remčeva izbirala in je bil izbran mentor njene hčerke, je v izbirni komisiji sedel še drug mentor, in sicer njene druge hčerke Eve Remec, prof. mag. Tadej Glažar. Bil je mentor njenega diplomskega dela.

Lucija Remec v navzkrižju interesov
Preiskovalno.si

Ni sporno sodelovanje največjih strokovnjakov ali profesorjev v komisijah in ni sporno, da so izbrani, sporno je, da se Lucija Remec iz teh postopkov ne izloča.

In kaj pravi Remčeva?

Na vprašanje, zakaj pa se pri sodni stavbi ni izločila iz postopka izbire, kjer je bil izbran arhitekturni biro, s katerim sodeluje tudi njena hčerka, so zapisali, da je »Lucija Remec pri projektnem, enostopenjskem natečaju za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za novo sodno stavbo v Ljubljani sodelovala kot predstavnica naročnika kot namestnica predsednika ocenjevalne komisije.« Na dodatno vprašanje, kako je mogoče, da ves čas sodeluje s profesorji in mentorji svojih hčera, so zapisali: »Kot smo vam tudi že pojasnili, je Lucija Remec na MP zaposlena v strokovni službi, v kateri se izvajajo naloge upravljanja z nepremičninami in investicije, zato v okviru svojih rednih delovnih nalog sodeluje s številnimi akterji s področja graditve.«

SODIŠČE JESENICE - OBNOVA za 5,5 mil. €

Lucija Remec je vodja služba za investicije in nepremičnine na Ministrstvu za pravosodje od konca leta 2014 do 1.septembra 2022 ter od 23. aprila letos dalje, so zapisali na ministrstvu za pravosodje, kar pomeni, da so šle vse obnove, vsi najemi in vsi nakupi čez sito ministrstva praktično z njenim vedenjem. Kako je mogoče, da je bila največja afera v javnosti, prav takrat, ko nje ni bilo, vse ostale pa so ostale v tišini? Zaposleni so nam nedvomno potrdili. Ni Litijska največji posel, z Litijsko se je rušilo dr. Dominiko Švarc Pipan, dr. Uroš Gojkoviča in dr. Simona Starčka, pridobila pa je prav Remčeva, ki se je vrnila nazaj na investicije. Ena od pomembnih obnov, kjer se je denar metalo z lopato skozi okno, se je zgodila tudi v obdobju, ko je investicije vodila Lucija Remec. To je obnova jeseniškega sodišča. Gre za izjemno potratno obnovo, ki je sploh ne moremo primerjati z nakupom stavbe na Litijski 51.

Sodišče Jesenice 700 m2

OBNOVA
5,5 mil. €

Litijska 6200 m2

NAKUP

7 mil. €

Kot smo razkrili na našem portalu, so računi za obnovo jeseniškega sodišča, ki smo jih pridobili po ZDIJZ, pokazali, da so obnavljali stavbo za vsega 35 zaposlenih. Da so znotraj jeseniškega sodišča tri kuhinje, da je prva kuhinja na sodišču, dolga malo manj kot tri metre (270 cm), brez davka stala 7.025,32 evrov. Večja, dimenzije 325 cm, pa 7.886,08 €, tista s pomivalnim koritom pa 8.537,97 €, brez davka. Spraševali smo se tudi, zakaj sodišče s 35 zaposlenimi potrebuje še 12 kopalnic.

Kam je šla razlika v ceni za to nesorazmerno in drago obnovo, bi morala preiskovati policija. Računi, ki smo jih razkrili, namreč izkazujejo, da so bili plačani brez posebnih specifikacij dela, povsod enake ali podobne oznake. Se je pa notranja revizorka lotila revizije tudi tega posla, so nam potrdili na ministrstvu za pravosodje, a hkrati priznali, da ta revizija miruje. Zakaj, če obstaja javni interes, da davkoplačevalci izvemo, kako je mogoče, da je obnova 700 m2 poslovnih prostorov stala 5,5 mil. evrov? Kje sta Računsko sodišče in policija v tem primeru? Iz ministrstva so napisali, da so aneksi v tem poslu nastajali tudi v času, ko je bil šef investicij Simon Starček.

Premoženje Črtomirja in Lucije Remec

Se pa zaposleni sprašujejo od kje Luciji Remec, javni uslužbenki, in njenemu možu toliko premoženja. Napisali so, da imata nepremičnine na najelitnejših lokacijah v Ljubljani, na Jurčkovi, Pregljevi, Mencingerjevi, Rimski, ter vikend v Maredi. Poslali so nam tudi fotografije. Samo en klik do zemljiške knjige večino potrdi, na Jurčkovi lastnik ni javno vpisan, Maredo pa ima Remčeva kar na Instagram profilu. Vprašali smo javno uslužbenko Remčevo, od kje ji toliko premoženja na najelitnejših lokacijah v Ljubljani, če je leta ujeta v plačni sistem? Tudi Črtomir Remec je zaposlen na Stanovanjskem skladu. Iz ministrstva za pravosodje so odgovorili, »da podatki, za katere zaprošate, niso javni podatki, saj Lucija Remec ni funkcionarka in tudi ne uradnica na položaju, kot javna uslužbenka pa je KPK o svojem premoženjskem stanju, kot to nalaga Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, dolžna poročati kot odgovorna oseba za javna naročila - to je lansko leto tudi storila.«

Komu na ministrstvu za pravosodje je ustrezala afera Litijska? Andreji Katič in Luciji Remec!

Lucija Remec in Andreja Katič sta obe z afero Litijska dobili nazaj svoji funkciji. Katičeva sprva pod to vlado ni bila predlagana za ministrico, pač pa je bila to Dominika Švarc Pipan, slednja pa je Lucijo Remec po dolgih letih šefovanja umaknila. Zaposleni na ministrstvu, s katerimi smo govorili in želijo ostati anonimni, ugibajo, da bi lahko prav Remčeva to zgodbo, ki ni ne najdražja in ne največja spravila preko Svobode in predsednika vlade v javnost. Za Katičevo, Remčevo in Goloba je bila to win-win situacija. Onesposobiti ministrico, dobiti nazaj delovna mesta, prevlado ter umazati koalicijsko partnerico? A to so mnenja zaposlenih, ki zdaj po toliko mesecih krožijo po ministrstvu. Remčeva se je namreč ob aferi Litijska ves čas borila za razvrednotenje Litijske 51, čeprav so novi in novi dokumenti dokazovali, da je stavba primerna tudi za sodišče ter druge javne institucije, šole, domove. Kaj je v ozadju želje po razvrednotenju in hkrati obvladovanju Litijske?

Trije najpomembnejši igralci državnih nepremičnin in investicij: zakonca Remec in direktor DSU Mitja Križaj

Kot smo na našem portalu že poročali, je v ozadju Litijske glede na anonimko premišljena sprega tistih, ki bodo obnavljali in obvladovali ta projekt. Gre za velikopotezne načrti za upravljanje Litijske 51. Ne pozabimo, gre za 6200 kvadratnih metrov! Če so za obnovo sodišča na Jesenicah porabili 5,5 mil. evrov za vsega 700 m2, koliko jih bodo tu? 50 milijonov?

3. maja 2024 smo objavili anonimko o tem, da naj bi v ozadju potekal dogovor da je »potrebno Litijsko z vsemi manevri opredeliti kot neuporabno za namene sodišč, da bi za iz ministrstva za pravosodje prešla pod državni DSU.« Danes čakamo odgovor. Bo res?

Anonimka iz 3. maja - glede vloge Mitje Križaja
preiskovalno.si

Direktor DSU Mitja Križaj je v zgodbi z Litijsko odigral pomembno vlogo na vseh ravneh. Še preden bi njegov DSU upravljal s tem, je bil vpleten v to zgodbo. Ves čas postopka je mešal štrene na ministrstvu za pravosodju, ministrici je govoril, da stavba ni primerna za sodišče in da bi lahko bili notri samo arhivi, pa čeprav so izvedenska mnenja govorila drugače. Še več. Mitja Križaj se je vpletal v postopke pri cenilcih, hkrati pa je v oddaji Tarča zamolčal, da je kriv za to, da kot direktor Hypo Leasinga že pred leti ni ravnal skrbno in zahteval cenitve za stavbo na Litijski 51, ko bi jo lahko. Prav tako ni preprečil nakupa podjetniku Sebastjanu Vežnaverju, ki bi ga lahko, če bi začetno terjatev spremenil v lastniški delež. Litijska se s pravilnimi koraki Križaja, državi namreč nikoli ne bi zgodila. Zaposleni na ministrstvu so že 3. 5. pisali o tem, da bo Litijska prešla pod DSU ali pa Stanovanjski sklad Črtomirja Remca. Bo DSU prevzel v upravljanje Litijsko 51? Bodo s prenovo tam uredili stanovanja - morda stanovanjskega sklada? Ko smo Lucijo Remec vprašali, če osebno pozna Mitjo Križaja, da bi videli, ali gre za usklajeno akcijo pomembnih igralcev državnih nepremičnin, je to zanikala. No, tu je dokaz, ki jo postavlja na laž.

Dopisovanje med Remčevo in tudi Mitjo Križajem
preiskovalno.si

Kaj bo z Litijsko, bo kmalu jasno. Odvila se bo plačana zunanja revizija, verodostojnost katere je že vnaprej načeta, saj je plačnik vlada oz. ministrstvo (prav v vlado in ministrstvo za finance sta prst uperila Računsko sodišče in notranja revizorka, reviziji pa ni bilo potrebno plačati!), znano pa bo tudi, kdo bo upravljal s 6200 kvadratnimi metri, ki pomenijo obnovo na naše stroške. Na izsledke policije in odločitev sodišča pa bomo čakali še leta. Do takrat pa so vsi omenjeni nedolžni.

Kaj se od afere Litijska dogaja na ministrstvu za pravosodje?

Anonimno pismo, ki smo ga pridobili, razkriva, da sta bila tako dr. Uroš Gojkovič kot dr. Simon Starček po aferi Litijska 51 degradirana. In to kljub temu da sta Računsko sodišče in prav tako notranja revizija pokazala, da so krivci za napake pri nakupu Litijske na najvišji državni ravni, ne pa pri zaposlenih. Katič očitno ni poskrbela, da pravna država, sodišče in policija opravijo svoje delo, pač pa je predčasno kaznovala zaposlena. Dr. Simon Starček je po naših informacijah premeščen v kletne prostore, s premestitvijo naj ne bi soglašal. Zakaj sta bila degradirana, smo vprašali na ministrstvo? Sta kriva, še preden je to dokazano na sodišču? Napisali so, »da sta bila po zapletih ob nakupu stavbe na Litijski z njunim soglasjem prerazporejena na druga delovna področja.« Po naših informacijah njunega soglasja ni bilo. Samo pritiski.

Pritiski se vsakodnevno vršijo nad zaposlenimi, prav tako nad omenjeno revizorko. Kot so zapisali v anonimnem pismu, »naj bi zaposlene silili v tajna zaslišanja s strani privatnega zunanjega podjetja, ki je bilo izbrano za zunanjo revizijo Litijske 51.« Hoditi so morali na tajno lokacijo za Bežigrad. Kot pravijo zaposleni, že »zdaj izgleda, da je rezultat revizije dogovorjen vnaprej. Krivi bodo zaposleni na ministrstvu, ne pa vladajoča politika. Delajo vse, da bo za 50 tisoč evrov revizija taka, kot si jo želijo.«

Na preiskovalno.si smo opozorili na modus operandi ministrice Katič, ki je toliko časa čakala na izvedensko mnenje glede nakupa stavbe na Litijski, da ga je nazadnje izdelal kar izvedenec njene stranke SD. In to izvedensko mnenje je bilo za ministrico Katičevo edino merodajno. Prejšnji dve pa ne! Bo tako tudi z revizijami? Ministrici Katič, predsedniku vlade in ministru za finance ni bila všeč notranja revizija Suzane Hötzl in ne revizija Računskega sodišča, bo zdaj torej za vrh politike veljala revizija, naročena pri zasebnem podjetju, plačana pa s strani ministrtva oz. vlade, ki je močno vpletena v nepravilnosti?

Navzkrižja interesov in sumi kaznivih dejanj na ministrstvu za pravosodje

Zadnja razkritja

Zakaj Borut Sajovic ni primeren za ministra

Devet let blatenja in diskreditacij v politično zmontiranem procesu

Ko srce ne bije po načrtih

Zakaj se šefu policije maje stolček in zakaj je interes vlade, da ima policijo na vrvici?

Naroči se na naše e‑novice

Teme