Notranja revizija nakupa prostorov na Litijski cesti, ki jo je pripravila notranja državna revizorka in vodja te službe na pravosodnem ministrstvu Suzana Hötzl (ki je medtem dobila opomin pred odpovedjo) je ugotovila podobno kot revizija Računskega sodišča. Kršitve zakona o javnih financah, ki obremenjujejo ministra za finance in predsednika vlade, ne pa zaposlenih na nižjih delovnih mestih. Namesto odgovornega ravnanja je vlada ugotovitve teh dveh revizij diskreditirala prek medijev, pri čemer je vpletene povezovala s stranko SDS, čeprav se je nakup Litijske zgodil tej vladi. Prav ta vlada je odobrila 7,7 milijona evrov za nakup nepremičnine. Poleg tega je prodajalec Sebastjan Vežnaver v intervjuju dejal, da so ga predstavniki vlade sami kontaktirali po tem, ko prvi javni poziv ni uspel.

Vprašljiva zunanja revizija?

Na Ministrstvu za pravosodje so se pojavile nove okoliščine v zvezi z zunanjo revizijo. Po naših informacijah je bila odrejena v nasprotju z 22. členom Pravilnika o organiziranosti in delovanju skupne službe za notranjo revizijo. Ta določa, da je mogoče angažirati zunanje strokovnjake samo, če ministrstvo nima ustrezno usposobljenih kadrov za izvedbo revidiranja oziroma za svetovanje o specifičnem področju, pri čemer mora delo zunanjih strokovnjakov nadzirati notranja revizijska služba. To pomeni, da bi zunanjo revizijo morala nadzorovati Suzana Hötzl, ki pa o izvedbi revizije  sploh ni bila obveščena, ministrstvo pa ji je v nasprotju s pravilnikom to pravico odvzelo.  

Iz ministrstva za pravosodje so odgovorili, da "Forenzična preiskava ni bila naročena v skladu z 22. členom Pravilnika o organiziranosti in delovanju skupne službe za notranjo revizijo na Ministrstvu za pravosodje, saj se navedeni člen uporablja za najem zunanjega izvajalca notranjega revidiranja." (?!)

Postopek angažiranja družbe Ernst&Young, ki je tudi edini oddal ponudbo za izvedbo revizije za 38.553 evrov, je bil izveden v nekaj dneh in brez jasne določitve predmeta ali metod predvidene forenzične revizije, dodajajo naši viri. Po podpisu pogodbe pa ministrstvo za pravosodje ni razkrilo, kdo iz revizijske družbe sploh izvaja revizijo in ali gre za ustrezno usposobljene strokovnjake. Revizijska hiša je imela 40 dni časa za izdelavo revizije, ki v javnosti še ni bila predstavljena.

Revizijski hiši odprli vrata do podatkov ministrstva za pravosodje

Kot poudarjajo naši viri, je sporno, da je družba Ernst&Young med revizijo imela prost dostop do vseh zbirk podatkov Ministrstva za pravosodje, vključno z izjemno občutljivimi osebnimi in tajnimi podatki. Na podlagi 9. člena pogodbe Ministrstva za pravosodje jim je bil namreč podeljen neomejen dostop do dokumentov in drugih informacij.

Ker njihovega dela ni nihče nadziral, so lahko prosto dostopali do vseh podatkov na Ministrstvu za pravosodje! Ali so med temi podatki tudi kazenske evidence, osebne kadrovske mape in zdravstveni podatki zaposlenih? Po informacijah z ministrstva namreč niso imeli izdelanih protokolov za nadzor dostopa do sistemov Ministrstva za pravosodje, ki bi omogočali nadzor nad tem, kdo je dostopal do občutljivih podatkov in kaj so pregledovali ter katere podatke so zbirali. To pa je v nasprotju s pravili ravnanja z osebnimi podatki. V zvezi s tem smo se obrnili na ministrstvo za pravosodje, odgovorili so, da tovrstni podatki izvajalcu niso bili na voljo, da je zunanje revizorje nadzorovala skrbnica pogodbe.

Po informacijah našega vira naj bi bila zunanja revizija sicer končana že pred več kot 14 dnevi, a javnosti je ne predstavijo, čeprav so predhodno povedali, da bo javna. Nenavadna je tudi vloga NPU in njegovega direktorja Darka Muženiča. Ta se je podpisoval pod vse dopise, vezane na opredeljevanje do tega, ali javnost lahko izve izsledke notranje revizije. Slednje je zavrnil. Čeprav je to v pristojnosti tožilca, ki usmerja predkazenski postopek, ne pa direktorja Muženiča. Kot razkriva dokument, ki smo ga pridobili, je prav Muženič na vprašanje generalne sekretarke ministrstva za pravosodje Saše Renko potrdil, da forenzična preiskava ne bo ogrozila predkazenskega postopka, kar je najmanj nenavaden odgovor, glede na to, da ni vedel niti, v kakšnem obsegu se bo izvajala, kdo jo bo izvajal in do katerih podatkov bodo zunanji forenzični strokovnjaki imeli dostop.

Politično ozadje revizije?

Prejšnji teden je v javnost prišla informacija, da je vlada Računskemu sodišču zmanjšala finančna sredstva. Predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin je za Delo komentirala, da upa, da ne gre za revanšizem vlade in dodala, da razvrstitev funkcionarjev nižje po plačni lestvici razumejo kot napad na neodvisnost sodišča.

Prav Računsko sodišče je v primeru Litijske izdalo obremenjujoče poročilo, vezano na delovanje predsednika vlade in ministra za finance Klemna Boštjančiča. Na njegovem ministrstvu so preko izbranih medijev skušali diskreditirati notranjo revizijo ministrstva za pravosodje. Nenavadna je vloga Andreje Katič, ki že ves čas, čeprav je iz stranke SD, sodeluje s predsednikom vlade ter ministrom za finance v zgodbi, da se jim je nakup stavbe na Litijski, vreden 7 milijonov evrov, kar zgodil?! Vprašanje je, kaj vse se jim potem lahko kar zgodi?

Čakamo revizijo, ki bo oprala vlado?

Spomnimo se, da je ministrica za pravosodje Andreja Katič pri zunanji reviziji ubrala enak modus operandi kot pri cenilnem poročilu. Na mizi je imela dve cenilni poročili, da je naročila novo, tako, ki ji je potem ustrezalo. Naročila pa ga je kar pri članu stranke SD, čeprav je ta stavbo na Litijski ocenil na 6 milijonov evrov, kar povsem izniči ugotovitve, ki jih je direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič naknadno razkril ob preiskavah, da je po njegovih navedbah kaznivega dejanja osumljenih 13 ljudi, ki naj bi v postopku nakupovanja nepremičnine pripravili dokumentacijo, ki ni izkazovala resničnega stanja nepremičnine v naravi, in si tako s kaznivimi dejanji pridobili 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Nihče še do danes ni odgovoril na vprašanje: Če je Litijska po mnenju SD revizorja Žnidaršiča vredna 6 milijonov evrov, zanjo smo plačali 7,7 milijona evrov, kako lahko policija sumi pridobitev 3,4 milijone evrov protipravne premoženjske koristi?

Odgovor na to vprašanje bo ključen za razumevanje ozadja afere, ki meče temno senco na delovanje vlade in institucij.