Tanja Fajon, ki si je v aferi z nakupom sodne stavbe porušila zaupanje v javnosti, zapravila svoj politični pedigre in izgubila tudi podporo v stranki, katere delovanje je na milost in nemilost prepustila inerciji, ne zanika možnosti, da bi se po zatonu politične kariere lahko vrnila nazaj v novinarske vode.

Zunanja ministrica in predsednica SD Tanja Fajon se v nedavnem intervjuju sploh ni distancirala od dejstva, da je nesprejemljivo, da se politiki po svoji največkrat propadli karieri vračajo v novinarstvo, pač pa je na vprašanje o svojem zamrznjenem delovnem mestu, ki jo na čaka na RTV, odgovorila takole: »Ne vem. Bom odgovorila, kot je Marjan Šarec, nikoli ne reci nikoli. V življenju nisem vedno prepričana, kam me bo pot popeljala čez leto ali dve. Včasih se prepustim naključjem.« Izjava v javnosti in novinarskih organizacijah ni sprožila nobene več kot potrebne polemike.  

Iz Društva novinarjev so nam napisali, da t. i. vrteča vrata nazaj v novinarstvo »niso sprejemljiva in bi morala ostati zaprta. Vsekakor takšni prehodi ne prispevajo k večji integriteti ali k ohranjanju integritete novinarstva, ki je že tako podvrženo kritikam o pristranskosti.«

Tudi profesor novinarstva na FDV, dr. Igor Vobič, je pred časom za Delo komentiral vrnitev novinarja v njegov primarni poklic po končani politični karieri. Dejal, da je »morebitna vrnitev v novinarstvo sporna z vidikov odgovornosti in verodostojnosti.«

Zamrznjeno delovno mesto na RTV naj bi imela tudi Mojca Šetinc Pašek in tudi zanjo bi ta vrata morala ostati zaprta. Zavoljo novinarske in politične higiene. Prav Šetinc Paškova bi zavoljo slednje lahko preprečila, da so v preiskovalni komisiji, ki jo je ustanovila politična stranka, najeli aktivno pišočega novinarja, ki je dostopal do radodarno podarjenih osebnih podatkov, pa tega ni storila. 

Primer Muženič kot sodni zdrs

Leta 2009 je vodstvo RTV suspendiralo novinarko Mirjam Muženič po tem, ko je nadrejene obvestila, da bo kandidirala na evropskih volitvah na listi stranke LDS. Nadrejeni so jo zaradi ‘kontaminacije’ odstranili iz delovnega procesa. Tudi po neuspeli kandidaturi se ni mogla vrniti na delo oziroma v delovni proces, kot so ji tedaj obrazložili, »ker ne more zagotavljati nevtralnega procesa.« Sodišče je določilo, da ji mora javna RTV delo omogočiti in jo vrniti na delovno mesto.

Z današnjega zornega kota gre zagotovo za sporno odločitev sodišča, saj je sodišče na nek način s tem zagovarjalo tezo, da si lahko en dan neodvisen novinar, ki boš poročal nepristransko, drugi dan da lahko zagovarjaš politično ideologijo, tretji dan pa se ponovno lahko vrneš na mesto neodvisnega novinarja, ker ti nihče ne sme vzeti službe in so tvoje delavske pravice nad vsem, čeprav je škoda, ki jo je sodišče s tako odločitvijo naredilo nacionalni televiziji, nepopravljiva. Sodišče je s pravnim argumentom, ki je prevladal nad zdravo kmečko logiko, spodkopalo verodostojnost in kredibilnost celotnega uredništva.

Ko novinar enkrat razkrije svoje politične preference, je težko še kdaj objektiven. Težko govorimo o tem, da nabrane izkušnje in kilometrina odtehtajo ideološko usmerjenost. Novinar je s političnim udinjanjem neki stranki namreč izkazal določeno politično prepričanje, ki je v nasprotju z nepristranostjo poklica, neodvisnostjo, načeta sta njegova integriteta in verodostojnost.

Pa poglejmo še drug kontekst. Mirjam Muženič je leta 2009 za ‘kontaminirano’ označil takratni odgovorni urednik Rajko Gerič, ki je sicer tudi sam ‘kontaminiran’, vendar z nasprotno politično ideologijo, ki ga je tudi sicer kandidirala na številna uredniška mesta.

Tudi njegova vrata nazaj na javno RTV bi morala biti tesno zaprta, saj ni imel enakih meril za Muženičevo in za svojega šefa Uroša Urbanijo, ki je bil pod Janševo vlado direktor Ukoma. Dvojna merila? Ideologija desnih ga v novinarstvu ni prav nič motila. Prav prijatelj Urbanija je reševal Geriča, ko mu je tlakoval pot nazaj na RTV, ko so mu ‘levi’ dali nogo v državni medijski konkurenci. Politično obremenjena in novinarska sopotnika sta si na način reševanja drug drugega pred aktualno oblastjo vzajemno podala roki. Na konkurenčni televiziji in spletnem portalu, kjer je napovedoval veliki preboj, le tega nikoli niso dosegli prav zaradi vplivanja in vmešavanja politike v uredništvo. 

Politika in ideologija ta hip spet uničujeta Planet TV. Več novinarskih kadrov je v zadnjem času odšlo s tega medija, zato ker urednik posega v tekste, zahteva proizraelsko držo, posega v članke in cenzurira tiste dele tekstov, ki bi objektivno prikazovali pogled na neko zadevo. Nesprejemljivo je tudi da so v novinarstvu ne le politični kadri, pač pa se z njim ukvarjajo posamezniki, ki o njem dejansko ne vedo nič.

Apel ministrici Fajonovi in novinarjem, ki so vpeti v politične mreže

Politiki, občine, gospodarstveniki, športna in kulturna društva medije vidijo kot sredstva za doseganje svojih gospodarskih ciljev. Po Machiavelliju se kot pijanec plot oklepajo načela, da cilj pač opravičuje sredstva, ne da bi se ozirali na moralna načela. Tudi zato vsebina in kakovost člankov padata. V ospredju so namesto javnega interesa, nadzora nad potmi javnega denarja, nadzora nad korupcijo vladajočih parcialni interesi posameznika, društva ali gospodarske družbe, drugi interesi, ki so pogosto nezdružljivi s funkcijo novinarstva.

Mediji poročamo o aktualnih novicah, jih osvetljujemo z različnih perspektiv, opozarjamo na posledice le-teh, imamo izobraževalno, nadzorno funkcijo, pri svojem delu pa smo objektivni in nepristranski. In prav ta nepristranskost je vprašljiva, če je novinar kakorkoli povezan s politiko, če dela za politično stranko kot piarovec, če je bil v politiki ali javno simpatizira z določeno politično opcijo. Nesprejemljivo za novinarja je, da vodi politična omizja ene stranke, da nastopa kot povezovalec ene stranke ali ideologije. 

Zato na preiskovalno.si apeliramo na ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon, naj v dobro novinarstva  in njegove prihodnosti prekine vsakršno zamrznjeno delovno razmerje z RTV Slovenija, enako pa apeliramo na vse novinarje, ki so povezani s političnimi strankami ali so na plačilni listi katere od strank, naj pustijo novinarstvo neodvisnim novinarjem. Nacionalna televizija pa je bila sicer že v preteklosti zatočišče novinarjev, ki so se tja vračali iz politike. Ljerka Bizilj, Majda Širca, Igor Pirkovič ... Ali leta 2024, ko pišemo medijsko zakonodajo, lahko dosežemo konsenz, da sta politika in novinarstvo nezdružljiva povsod, ne samo na RTV?