Več kot 100 elektronskih naprav, tehničnih pripomočkov pa tudi denar je Kočevec odnesel iz poslovalnic v domačem kraju. Štiri velike tatvine in en poskus je izvršil v obdobju, ko je bil že obsojen na pogojno kazen. Lastnike je oškodoval za skoraj 60.000 evrov. Sankcija za veliko tatvino predvideva pet let zapora. Kazen, ki jo je sodišče izreklo Kočevcu, pa je v posmeh ostalim državljanom. Vprašanje je, ali jo bo sploh odslužil. Res pravo velja enako za vse?

76 mobilnih telefonov, 16 tabličnih računalnikov, 12 ruterjev, 4 akumulatorje, 3 vrtalnike in 300 evrov iz blagajne je storilec po vlomu z uničenjem tuje lastnine odnesel iz trgovskih centrov Mercatorja in poslovalnice A1 v Kočevju. Osem denarnic po 200 € in še 500 € menjalnega denarja je ukradel v lokalu Ribič. Za nasilni vstop skozi okno je lastnika oškodoval še za 2000 €. Za 400 evrov škode pa je povzročil še enemu zasebnemu podjetju, ko je v prostore poskušal vlomiti s kovinsko palico, a ga je pregnal alarm. Skupaj je povzročil za 56.622 evrov škode!

Sodišče upoštevalo dve olajševalni okoliščini

Kočevec J. B. je bil obtožen štirih kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena kazenskega zakonika (KZ-1) in poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1. V 205. členu piše, da se storilec velike tatvine kaznuje z zaporom do petih let:

- če je storil tatvino tako, da je z vlomom, vdorom ali drugačnim premagovanjem večjih ovir prišel v zaprto stavbo, sobo, blagajno, omaro ali druge zaprte prostore;

- če sta storili tatvino dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi kradle;

- če je storil tatvino na posebno predrzen način;

- če je imel pri sebi kakšno orožje ali nevarno orodje za napad ali obrambo itd.

Serijski vlomilec in tat, ki je vsa dejanja storil v obdobju med 24. julijem in 10. septembrom 2023, torej zaporedoma, in na vlomen način, je krivdo priznal. Vlome in tatvine je izvrševal v preskusnem obdobju, med prestajanjem pogojne kazni po obsodbi za kaznivo dejanje nasilništva. Sodišče pa je pri odmeri kazni upoštevalo dve olajševalni okoliščini, in sicer, da je obtoženi kaznivo dejanje priznal, s čimer je pripomogel k skrajšanju postopka; in da ima obtoženi nizko izobrazbo, je brez poklica in brez zaposlitve ter je še relativno mlad, kar pomeni, da osebne življenjske okoliščine za obtoženega niso ugodne ali lahke. Sodišče je storilcu naložilo plačilo premoženjskopravnih zahtevkov, ki so jih prijavile žrtve, in sicer v višini 55.922 evrov. Oproščen pa je povrnitve stroškov kazenskega postopka, saj je »brez premoženja, zaposlitve in dohodkov, v času izreka sodbe pa se je nahajal v priporu. S plačilom stroškov kazenskega postopka bi bilo tako ogroženo njegovo lastno vzdrževanje.« S tem pa se pod vprašaj postavi tudi povračilo stroškov oškodovanim.

Pod vprašajem naj bi bila tudi izvršitev kazni z družbeno koristnim delom. Podžupan Gregor Košir nam je povedal, da ga storilec še ni opravil. Imajo pa z njim razgovor v tem tednu, ko se bo lahko izjasnil, ali bo delo, urejanje javnih površin, tudi dejansko opravljal. V nasprotnem primeru ga sicer čaka zapor.

So pa v Komunali Kočevje organizirali posebno probacijsko skupino, v kateri zaposlijo izvrševalce dela v splošno korist, vendar takih primerov, kot je dejal podžupan, ni ravno veliko. 

Zagovornik po uradni dolžnosti in plačilo na roke?

Obtoženega J. B., ki je po naših informacijah zamenjal že tri ali celo štiri priimke, sta pred sodiščem zastopala dva odvetnika, Andrej Žabjek iz Ljubljane in Marija Vrisk iz Krškega. Zagovornika je storilec dobil po uradni dolžnosti - Romi ta institut zaradi šibkega socialnega statusa pogosto koristijo. Zagovornika po uradni dolžnosti ima sicer pravico zahtevati vsak, če je osumljen kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen najmanj šest mesecev. V takem primeru stroške krije država.

Kot pa smo neuradno izvedeli iz krogov tistih občin, kjer so storilci romskega porekla pogosto na zatožni klopi, naj bi nekateri zagovorniki od obtožencev poleg rednega plačila iz državnega proračuna prejemali tudi denar na roke. Kot se je slikovito izrazil eden od poznavalcev tematike: »Če odvetnika plača država, ta osumljenca zastopa, če pa zraven prejme plačilo še na roke, pa ga brani.« Na vprašanje, ali so tovrstne navedbe zgolj plod domišljije ali imajo kaj teže, nam je Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, odgovorili, da ne izvajajo konkretnih »preiskav« glede zastopanja v posameznih primerih, temveč ravnanja odvetnikov, ki bi lahko pomenila kršitev pravil in načel pri opravljanju odvetniškega poklica, obravnavajo skladno s svojimi pravili v primeru, ko prejmejo zoper konkretnega odvetnika prijavo. Za presojo skladnosti ravnanj odvetnikov s pravili in načeli odvetniškega poklica sta sicer pristojna Disciplinska komisija in Komisija za etična vprašanja Odvetniške zbornice Slovenije, ki presojata ravnanja odvetnikov na podlagi prijave in po predpisanem postopku.

Zavržbe kazenskih ovadb vplivajo na ponovitve dejanj, pogojne obsodbe so brez večjega vpliva

Učinek preventivnih aktivnosti v lokalnih skupnosti z romskim prebivalstvom je slabši tudi zaradi primerov zavržb kazenskih ovadb na okrožnih državnih tožilstvih. Državni tožilec na podlagi 161. člena ZKP zavrže kazensko ovadbo, če iz nje izhaja, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo oziroma pomilostitvijo, ali če obstajajo druge okoliščine, ki izključujejo pregon, če ni utemeljenega suma, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje, ali če gre za nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

Podatki v dokumentu Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023 kažejo, da je bilo po poravnavanju ali odloženem pregonu zavrženih ovadb zoper 1312 oziroma devet odstotkov polnoletnih storilcev, kar je primerljivo z zadnjimi leti. Podatki kažejo tudi, da je bilo v letu 2023 z uporabo alternativnih oblik kazenskega pregona zavrženih 30 ovadb proti 115 (10 odstotkov) mladoletnikom. Državni tožilci so zoper 2480 (17 odstotkov) polnoletnih storilcev zavrgli ovadbe zaradi majhnega pomena dejanja in uporabe načela sorazmernosti, kar je za tri odstotne točke več kot v letu 2022 (15 odstotkov). Iz enakega razloga je bilo zavrženih 300 ovadb proti mladoletnikom (27 odstotkov; 30 odstotkov leta 2022).

Pozitivna diskriminacija pri zaposlovanju, zaposlenih le peščica

Revščina in odvisnost od socialnih transferjev, pasivnost in odtujenost od večinske družbe ter na drugi strani vrednostni sistem, usmerjen v pridobivanje luksuznih materialnih dobrin, kot so prestižne znamke vozil, nepremičnine, zlatnina, orožje, prepovedane droge.

Na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da je bilo prejemnikov denarne socialne pomoči na CSD Osrednja Slovenija - Zahod, enota Kočevje, julija 860, upravičencev pa 1.537. Prejemnikov izredne denarne socialne pomoči je bilo na CSD Osrednja Slovenija - Zahod (skupaj za enoto Kočevje in enoto Ribnica), julija 150, upravičencev pa 278. En prejemnik lahko dobi sredstva za več upravičencev, na primer mama prejme sredstva zase in za dva otroka, to pomeni, da je prejemnik en, upravičenci pa so trije.

Paradoks je, da država namenja vse več denarja za Rome, letos naj bi občine prejele 20 milijonov evrov, tri več kot lani, učinka pa ni nobenega. Skrb so prepustili občinam, ki nimajo enotnega pristopa, ljudi, vizije in tudi ne podpore pri obvladovanju situacije. Mnoge občine so sicer za Rome uredile komunalno infrastrukturo in elektriko, dovoljujejo jim bivanje na svoji ali zasebni zemlji, plačujejo jim odvoz smeti in skrbijo za razvoz otrok v šolo. Kljub privilegijem in zastonj dobrinam pa z njihove strani, kot je opozoril tudi ribniški župan Samo Pogorelc, ni interesa za integracijo, izobraževanje, zaposlovanje in spoštovanje zakonodaje.  

Privilegirani so tudi pri finančnem nagrajevanju, saj je vključevanje v javna dela za romsko populacijo s strani ministrstva sofinancirano v višini 95 odstotkov, za ostale ciljne skupine pa od 50 do 80 odstotkov. Pri čemer pa se za javna dela odloči zgolj pičel odstotek Romov.

V popisu prebivalstva leta 2002 se je za Rome opredelilo 3246 državljanov Slovenije. Število zaposlenih Romov pa je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje največje leta 2021, ko je bilo zaposlenih 356 Romov, lani do oktobra pa le še 247.

Ministrica Andreja Katič: »Aktualna vprašanja zagotovo ne bomo rešili, če bomo s prstom kazali drug na drugega«

Medtem ko storilci kaznivih dejanj ostajajo nekaznovani, pa se na drugi strani povečuje občutek neenakosti pred zakonom pri žrtvah kaznivih dejanj, ki menijo, da je kaznovalna politika do Romov preveč prizanesljiva, da se v kaznovalni politiki Romi ne obravnavajo enako, ampak mileje kakor drugo prebivalstvo. Postopki ugotavljanja izterljivosti denarnih kazni, morebitne izvršbe in postopki v probaciji nimajo učinka.

Ob tem pa lahko spomnimo na dogodek iz leta 2022, ko je 76-letni upokojenec iz okolice Šentjerneja s svoje posesti pregnal skupino Romov, ki so ga nadlegovali in ustrahovali med spravilom krme, in bil kaznovan. Ko so se mu približali, je proti njim dvignil vile, kar je posnela Rominja in dogodek prijavila policiji. Fotografija je bila dokaz o upokojenčevem nasilništvu, za kar je bil oglobljen z 250 evri. Kot so poročali mediji, so kazen zanj plačali v civilni iniciativi, saj je 76-letnik s 300 evri pokojnine ni mogel. 

Pravosodnim organom je po nasilnih dogodkih v Kočevju, ko so Romi napadli policiste, slabo delo očital tudi notranji minister Boštjan Poklukar, ki je s kazanjem prsta na pravosodni resor, odprl novo fronto na relaciji SD in Gibanje Svoboda. Je SD zaradi priključitve k pobudi Nove Slovenije, ki se je zavzela za učinkovito izvrševanje pravnomočno izrečenih kazni v primeru izvajanja prekrškov in kaznivih dejanj ter zahtevala tudi izpolnjevanje šolskih obveznosti svojih otrok, spet na udaru Svobode?

Videli bomo, ali bo koalicija tokrat odreagirala modro - v dobro vseh prebivalcev, večinskega in manjšine, ter sprejela sistemske ukrepe, o katerih prihajajo pobude s terena že 30 let.