Pet vlomov in 100.000 evrov škode, sankcije pa nobene. Po informacijah s terena, samo na Kočevskem pade 50 odstotkov kaznivih dejanj, ki jih izvršijo Romi. V zapor ne grejo, glob jim zaradi socialnih prejemkov ne morejo izterjati. Je krivo pravosodje? Minister Svobode Boštjan Poklukar prst usmerja v SD-jevo ministrico Andrejo Katič. Fronta med koalicijskima partnericama se po aferi Litijska nadaljuje tudi pri Romih. Medtem pa ljudje zaman čakajo rešitve in grozijo z ljudskim uporom.

Serijski vlomilec na prostosti

Mladoletni serijski vlomilec s Kočevskega se državljanom in organom pregona posmehuje. Kljub petim vlomom ostaja na prostosti. Fanta so najprej zalotili pri dveh vlomih, medtem ko je na prostosti čakal začetek obravnave, pa je storil še tri kazniva dejanja. Sodišče za mladoletnega serijskega prestopnika ni odredilo pripora. Zakaj je slovensko sodstvo nedotakljivo? Zakaj na tveganjih območjih ne uporabijo instituta ponovitvene nevarnosti?
Pri tem etnična pripadnost ne igra nobene vloge. Zaskrbljujoče je, da naš sistem dopušča pet vlomov zaporedoma, o katerih so seznanjeni policisti in pravosodni organi, a za ta dejanja storilec ne dobi zaporne kazni! Pravzaprav nobene kazni.

Mladoletnik povzročil za 100.000 € škode in je na prostosti

Mladoletni storilec kaznivih dejanj je povzročil za več kot 100.000 evrov škode, izvemo. Dobil je pogojno kazen in okoli 750 ur družbeno koristnega dela. Kazni ni odslužil.
Če Uprava za probacijo, kjer je po naših informacijah zaposlenih več deset ljudi, ne zagotovi dela, prestopniki kazni ne odslužijo. Na Kočevskem so sami vzpostavili oddelek na komunalnem podjetju, kjer obsojenci lahko opravljajo javna dela. V marsikateri občini te možnosti nimajo.

Po neformalnih informacijah s terena 50 odstotkov primerov pade samo v Kočevju. Vsako drugo kaznivo dejanje manjše kriminalitete, med katere spadajo vlomi, kraje, grožnje, izsiljevanje, lažje telesne poškodbe, pretepi, nespodobno vedenje, nedostojno vedenje do uradnih oseb, kršenje prometne varnosti, vandalizem …

Neučinkovito je izvrševanje odločb sodišč, ko so storilcem bodisi zaradi prekrškov bodisi zaradi kaznivih dejanj izrečene denarne kazni. Organi pregona sicer kršiteljem za prekrške izdajajo plačilne naloge oz. izrekajo globe. A ti ukrepi pri kršiteljih, ki so brez rednih prihodkov ali brez uradnega premoženja, nimajo učinka.

V številnih primerih gre za storilce, ki po uradnih evidencah nimajo nikakršnega premoženja, ki bi lahko bil predmet izvršbe in nimajo zaposlitve. Ti storilci imajo neke vrste imuniteto pred državnimi organi. Določba 101. člena ZIZ taksativno določa prejemke, na katere upnik za poplačilo svoje terjatve z izvršbo ne more poseči. Prejemki, ki so izvzeti iz izvrše, so:

- Socialni prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke.
- Denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela.

»Mnogo jih to razume na način, da njih kazen ne more doseči, kar jih vzpodbuja pri izvrševanju novih in novih prekrškov, pa tudi kaznivih dejanj. Takšno ravnanje pa vodi v zadolženost, mnogi taki posamezniki so zaradi neplačevanja obveznosti, glob oz. kazni, zadolženi od nekaj tisoč evrov, do celo 100.000 €. Oseba, ki je tako zadolžena, nima interesa iskati zaposlitve, saj se zaveda, da bo v primeru legalne zaposlitve njen dohodek takoj postal predmet izvršbe. Iz istega razloga ne želijo postati legalni in uradni lastniki nepremičnin in premičnin. Ker taka oseba ne išče zaposlitve, ji tudi izobrazba ni vrednota, s čemer daje slab zgled ostalim v družini in v ožji skupnosti. Skratka, ker zaradi storjenega prekrška ni posledic, storilec ne dobi sporočila države, da je storil nekaj slabega, prepovedanega, dejanja jemlje kot nekaj normalnega in postaja pogosto vse bolj predrzen. Kljub temu pa ima mnogo takšnih dolžnikov vseeno premoženje, ki bi lahko bilo predmet izvršbe,« nam je povedal nekdanji policist s 30-letnimi izkušnjami in tako dober poznavalec romske problematike v Kočevju.

»Ko sem prišel na delo v Kočevje, je imela vozniško dovoljenje samo ena Romkinja. Danes imajo vodniško dovoljenje večinoma vsi polnoletni. Veste, kaj se je zgodilo? Policija je dobila pooblastilo, da je smela začasno preko sodišča za prekrške odvzeti vozila. In so jim vozila tudi jemali, za 15.000 ali pa za 300 evrov. Ko se je naslednji dan pripeljal z novim, so mu vzeli tudi tega. Zelo hitro so se naučili, da tukaj ni zajebancije. In so šli delat izpit in ga delajo še danes. Mislim, da je spet čas za to, da se jim pokaže vzrok in posledico. To jim je treba dati jasno vedeti, pa ne samo Romom, vsem.«

Ko storilci, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, izvršujejo naklepna kazniva dejanja oziroma prekrške, pa bi bilo po njegovem pravično in tudi učinkovito, da bi sprejeli odgovornost za takšna ravnanja. »Če so prejemniki denarne socialne pomoči, bi jim bilo potrebno z izvršbo poseči tudi v te dohodke oziroma zadržati njihovo nadaljnje izplačevanje. Samo za tista dejanja, ki so storjena naklepno in so obče škodljiva za družbo.«

V Kočevju ima reden dohodek iz dela manj kot 10 odstotkov Romov. So pa prejemniki javnih sredstev iz socialnih transferjev – izpisek iz računa smo objavili v članku Kočevci imajo dovolj nasilnih, kradljivih in brezposlenih Romov.

Rom je storil kaznivo dejanje, posnele so ga kamere. Policija ga je ovadila, tožilstvo je zadevo predalo sodišču. Tu pa se je stvar zakomplicirala. Sodišče je, kot nam pripoveduje vir, oškodovancu poslalo dopis, ali želi pregon nadaljevati ali bi ga umaknil, v tem primeru pa da ne bo utrpel nobenih stroškov postopka. Žrtev je to razumela kot ustrahovanje in je pregon umaknila. »Na tak način se umikajo zadeve in tako nimamo vpogleda v bagatelno kriminaliteto, ki je potem osnova za višjo kriminaliteto.«

Medtem ko je država maksimalno zaščitila pravice manjšin, pa je oškodovanec manj zaščiten. Zgodi se, da storilec točno ve, kdo je prijavitelj, in izvaja pritiske na oškodovanca, ta se ustraši, umakne prijavo, storilec pa se tako izogne vpisu v kazensko evidenco. Potem ni nobene nevarnosti, da ga priprejo, saj nima zgodovine. To nam iz izkušenj pove nekdanji policist.

Iz sodišča odgovarjajo, da storilcev kaznivih dejanj ne vodijo po kriteriju narodnostne, etnične, verske ali druge pripadnosti, prav tako ne vodijo podatkov po kriteriju, ali gre za kaznivo dejanje, ki se obravnava na predlog oškodovanca, ali po uradni dolžnosti s strani državnega tožilstva. »Navedeno namreč ni mogoče predvsem iz razloga, ker se v primerih, ko se v obtožnem predlogu obdolžnemu očita več kaznivih dejanj, ena od teh obravnavajo na predlog, druga pa po uradni dolžnosti. Posledično tudi ustavitve niso statistično ločeno obravnavane po kriteriju predlagalnega delikta.«

So nam pa poslali statistične podatke o številu vseh rešenih kazenskih zadev na Okrajnem sodišču v Kočevju v letih 2020-2023 ter za obdobje od 1. januarja do 31. julija letos ter podatke o številu vseh ustavitev. Podatki se nanašajo na celotno populacijo ter vse ustavitve, ki so nastopile tudi iz drugih razlogov: »V letu 2020 je Okrajno sodišče v Kočevju tako rešilo 161 kazenskih zadev, od katerih je bilo 31 rešenih z ustavitvijo, v letu 2021 je bilo rešenih 392 zadev, od tega 50 z ustavitvijo, v letu 2022 je bilo rešenih 275 zadev, od tega 34 z ustavitvijo, v letu 2023 je bilo rešenih 175 zadev, od tega 33 z ustavitvijo, v letu 2024 pa je bilo do dne 31.7.2024 rešenih 82 zadev, od tega 16 z ustavitvijo. Dodajamo še, da je večje število rešenih zadev v letih 2021 in 2022 posledica obdobja po covidu, ko je sodišče zadeve pospešeno obravnavalo.«

Na Ministrstvu za pravosodje glede zaščite oškodovancev kaznivih dejanj pojasnjujejo, da je bil s spremembami Zakona o kazenskem postopku (ZKP) znatno izboljšan položaj oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj. »Na primer: določen je bil širok nabor informacij, ki jih je treba oškodovancu posredovati ob prvem stiku s pristojnimi organi v kazenskem postopku, določena je bila obveznost policije, državnega tožilstva in sodišča, da oškodovancu v postopku zagotovijo izogibanje stiku z osumljencem ali obdolžencem, razen kadar je tak stik nujno potreben zaradi uspešne izvedbe postopka, predvidena je izdelava individualne ocene ogroženosti žrtve. Na podlagi individualne ocene se ugotavlja, koliko je oškodovanec izpostavljen sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju, takšna ocena pa je podlaga za določitev posebnih zaščitnih ukrepov. Ocenjujemo, da je bil s tem narejen velik korak naprej k večji zaščiti žrtev.«

Prevelika pravna varnost in zaščita storilcev

»Policisti morajo izpolnjevati izjemno veliko pogojev, da sploh lahko pridobijo odredbo za hišno preiskavo, pogosto morajo izdati tudi vir prijave, če želijo, da sodišče to upošteva. Na primer, nekdo mora dejansko videti orožje in osebo, ki ga poseduje. Potem pa je dobra volja sodnika, ali bo v odredbo napisal vir prijave ali ne. Če odredbo z navedbo vira prijave dobi storilec, potem veste, kaj sledi.« V Sloveniji obstaja prevelika pravna varnost. Policist mora biti virtuoz, da pripravi ovadbo in zloži skupaj toliko dokaznega materiala, da bo preiskovalni sodnik sploh izdal odredbo za kakršno koli preiskovalno dejanje, nam pove poznavalec tega pravnega področja.

Medtem pa nevarna oseba nadaljuje svoj življenjski stil, kot dokaz smo na našem portalu že objavili posnetke posameznikov, ki se slikajo z orožjem, velikimi količinami denarja, luksuznimi avtomobili, ki so v nasprotju z njihovim siceršnjim ekonomskim stanjem, kot ga prikazujejo uradno.

Velika težava je tudi radikalna ekskluzija dokazov. Bistvo obravnavanega instituta je v tem, da prepreči, da bi se nezakonito ali protiustavno pridobljeni dokazi lahko uporabili v kazenskem postopku. V praksi to pomeni, da kazenska zadeva, ki v preiskavi ni bila dobro narejena, pade. V nekaterih državah se lahko na nepravilnosti v postopku sklicujejo samo na prvi stopnji in tehtajo med stopnjo storjenega kaznivega dejanja in med procesno napako, pri čemer pa se dokazi ne izločijo, ko gre za višji javni interes po kaznovanju storilca.

Nadomestni zapor je odpravil plačilo glob

Poslanci so pred osmimi leti ukinili uklonilni zapor in z namenom učinkovitejše izterjave glob uvedli nadomestni zapor. Zakon o prekrških, v 20.a členu določa nadomestni zapor storilcu, če znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob znaša najmanj 1000 evrov. Obveznost globe pa s prestanim nadomestnim zaporom ugasne, medtem ko je bil storilec po prestanem uklonilnem zaporu še zmeraj dolžan plačati globo.

Statistični podatki Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij za leto 2023 v zvezi z nadomestnim zaporom so naslednji:

NSi in SD politiko postavili na stran

Pohvalno je, da sta Nova Slovenija in SD zmogli premostiti nazorsko in politično ozkoglednost ter se skupaj podati v reševanje romske problematike. 30 let se je stanje prepustilo inerciji. Država si z nakazovanjem denarja romskim občinam po pilatovsko umiva roke in problem prepušča na milost in nemilost županom. Koliko tega denarja gre v resnici za socializacijo in izboljšanje življenj Romov, nikoli nismo izvedeli. Lani je država za Rome namenila okoli 17 milijonov evrov.

Lani so župani JV Slovenije predstavilo predloge za rešitev, pa je država potegnila ročno zavoro. Medresorska skupina je do zdaj obstajala samo na papirju. Notranji minister Boštjan Poklukar je ugotovili, da je stanje pereče. Ko smo 16. junija prvi opozorili na romsko problematiko v Kočevju, so nam iz PU Ljubljana odgovorili takole: »Območje Kočevja glede stanja kriminalitete ne odstopa negativno v primerjavi z ostalimi primerljivimi območji, ki sodijo v Policijsko upravo Ljubljana.« Zdaj minister prebivalcem obljublja mir in več policije na terenu. Še ena od obljub Svobode? Kako zaletava izjava je to, smo poročali v članku V policiji vre. Policisti odhajajo, pred vrati je množična upokojitev, v patruljah so že zdaj pogosto študenti in pomožni policisti. Tri dni smo z našo kamero snemali v Kočevju in nismo zasledili niti ene patrulje.