S temi besedami priznana in večkrat nagrajena novogoriška pisateljica Nataša Konc Lorenzutti opisuje agonijo prebivalcev srednjeveške vasi Osek, ki jo bodo, kot vse kaže, v spregi vladajoče politike in gospodarstva izbrisali z zemljevida spomeniško zaščitenih vipavskih vasi. Skozi ozko vaško jedro, kjer se komaj prebije avto, kaj šele gradbena mehanizacija, nameravajo dnevno voziti kolone težkih tovornjakov in bagrov za gradnjo sedmih luksuznih vil na območju gozda. Župan Samo Turel iz Gibanja Svoboda naj bi svoja zagotovila domačinom, da bo preučil zakonitost posegov, požrl in je obrnil ploščo v prid investitorju, največjemu gradbincu na Goriškem.

»Naši predniki, ki so znali graditi hiše v strnjenih naseljih, zaščitene pred burjo, na krajih, kjer so uničili najmanj rodovitne zemlje ali gozda, jočejo z nami, spoštovana oblast, čeprav težko uporabim ta pridevnik, saj je spoštovanje do ljudi, ki ste odrezani od lastnih korenin in prodani kapitalu ter zato prodajate še nas, velik izziv.

Še vedno torej upamo, da boste izpolnili obljubo, umaknili soglasje. Mislim, da morebitna odškodnina, ki bi lahko doletela občino, nikakor ne bo večja škoda kot tisto, kar bi se v nasprotnem primeru zgodilo z našo vasjo. Bomo res v času, ko se kitimo z Evropsko prestolnico kulture, uničili veduto stare vipavske vasice? Si predstavljate, da bi se kaj takega zgodilo v Toskani ali Umbriji? Popolnoma nemogoče. Tudi Vipavska dolina bi bila ob drugačni politiki lahko naš ponos, tako pa postaja sramota in žalost,« s temi besedami se je na preiskovalno.si po objavi članka o Oseku obrnila priznana in večkrat nagrajena pisateljica Nataša Konc Lorenzutti, prebivalka sončne vasice Osek, ki ji zaradi interesov kapitala grozi uničenje. Izpostavila je, da se je tudi sama, potem ko je županu Nove Gorice Samu Turelu zaskrbljena pisala zaradi degradacij kulturno zaščitenih območij v Oseku in robustnih posegov v prostor, udeležila sestanka pri njem. Menila je, da je sestanek z njo in predstavnikom lokalne skupnosti obrodil sadove, in da so jo zagotovila novogoriškega župana celo »delno pomirila«.

Župan Samo Turel ji je po njenih besedah zagotovil, da bodo na Občini:

- preučili nezakonite posege in upoštevali navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS;
- soglasje za gradnjo novega naselja umaknili, z jasnim izrekom: »Ta stvar je zaključena«;
- novo »požarno pot« opremili s tablami ter prepovedali za uporabo komurkoli drugemu kot gasilcem v primeru intervencije.

Od sestanka je zdaj minilo že sedem mesecev in se »nič ni spremenilo oziroma se spreminja na slabše, najhuje pa je to, da je gradbinec, ki pritiska na župana in na nas, od starega soseda, ki mu očitno ni mar ne za odnose ne za kakovost življenja v vasi, odkupil del zemljišča, da bo lahko razširil dovozno pot do Kožuhovega dola, kjer namerava graditi stanovanjsko naselje.« Soglasja župan torej ni umaknil, obljuba pa je bila po mnenju Konc Lorenzutti očitno izrečena zato, »da ste se naju znebili.«

Gospodarsko-politična naveza s pomembnim politikom Gibanja Svoboda

Tri mesece po našem obisku Oseka, vasice v Spodnji Vipavski dolini, kjer civilna iniciativa nasprotuje gradnji novega naselja v gozdu tik nad spomeniško zaščitenim naseljem, se projekt postavitve sedmih luksuznih hiš premika na škodo prebivalcev. Kompromisne rešitve krajani in novogoriška občina niso in, kot vse kaže, ne bodo našli, saj obe strani ostajata na nasprotnih bregovih. Civilna iniciativa Osek želi preprečiti gradnjo novega naselja nad starim jedrom kraja, ki leži na eni od najbolj osončenih leg v Sloveniji in daje dom okoli 500 ljudem. Investitor, podjetje Proagent znanega novogoriškega gradbinca Vladimirja Durcika, pa namerava v naravnem rezervatu gozda tam postaviti sedem vil. In to kljub temu da se je proti gradnji leta 2011 izrekel novogoriški mestni svet in da po danes veljavnem občinskem prostorskem načrtu gradnja na predvidenem območju sploh ni mogoča, saj je namembnost zemljišč kmetijska. A ker je Proagent postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja uspel sprožiti še za čas prejšnje ureditve iz nekdanje Jugoslavije, njegovo vlogo zdaj obravnava Upravna enota Nova Gorica.

Ob tem ni zanemarljivo, da gre za pomembnega igralca v slovenskem gradbeništvu in na trgu nepremičnin ter enega največjih gradbincev na območju Nove Gorice. V mestnem svetu, ki je investitorju prižgal zeleno luč, ima največ svetnikov Gibanje Svoboda, barve te stranke zastopa tudi župan Samo Turel. Iz Nove Gorice je predsednik Svobode in vlade Robert Golob, prav tako pa tudi njegova tesna politična sopotnika, poslanka Mirjam Bon Klanjšček in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, podpredsednik vlade ter njen uradni govornik Matej Arčon. Ko je bil Arčon še novogoriški župan (2010-2018), je z direktorjem Vladimirjem Durcikom sklenil namero za največji gospodarski projekt v zadnjih desetletjih na Goriškem, vzpostavitev gospodarske cone Meblo vzhod, katerega celotna vrednost je ocenjena na pet milijonov evrov. 

27. maja, po našem prvem obisku Oseka, je na pobudo Krajevne skupnosti Osek-Vitovlje o načrtih gradnje novega naselja potekal nov sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki krajevne skupnosti, civilne iniciative, investitorja, to je podjetje Projekt Nova Gorica - v tem največjem inženirskem podjetju na območju Nove Gorice je Vladimir Durcik največji, 15-odstotni lastnik - in novogoriški župan Samo Turel. Slednji je povedal, da krajevna skupnost z gradnjo pod določenimi pogoji, kot sta ureditev odvodnjavanja in primernega dostopa, soglaša. Župan, ki je tudi pred našo kamero sprva še obljubljal kompromis s prebivalci, je očitno spremenil svoje stališče do investicije. »Naša oblast, ki naj bi skrbela za ljudi, za okolje, za kakovost bivanja in za ohranjanje kulturne dediščine, ki nam je vsem skupaj zaupana kot dar naših prednikov, ne opravlja svojega poslanstva, ampak skrbi za tajkune,« mnenje številnih krajanov, ki vztrajanje pri gradbenem projektu na kmetijskem zemljišču povezujejo z močnim političnim ozadjem, povzema Nataša Konc Lorenzutti.

Snemalec: Matej Krže

Varnost prebivalcev in hiš ogrožena

Medtem v civilni iniciativi vztrajajo, da novo naselje tako z vidika spremenjene vedute kraja kot varnega in kakovostnega bivanja v Osek ne spada. Dostop do zemljišča, ki je trenutno preraščeno z zelenjem, je mogoč samo po ozkih cestah - domačini jim pravijo gase - spomeniško zaščitenega vaškega jedra, kjer se na nekaterih mestih ne moreta srečati niti avtomobila. V primeru gradnje pa bi se čez vas vila težka mehanizacija in domačini se bojijo, da bi poškodovala njihove domove. David Peršič, ki živi tik ob cesti, na začetku kolovozne poti do načrtovanega gradbišča, se je ob našem obisku aprila spominjal, da je do prometnih incidentov, ki so povzročili škodo, v preteklosti že prihajalo.

Smo pa Turela soočili tudi s pomisleki krajanov glede dotrajanosti vodovoda in kanalizacije. Prebivalci pripovedujejo, da so v primeru izbruha požara, ogroženi. Gasilska vozila ne morejo dostopati do vsej objektov v vasi, saj so nekatere ulice dovolj široke komaj za samokolnico. Prej bi prišel iz Nove Gorice do Oseka, kot z vznožja vasi do požara v središču Oseka, realno situacijo opiše domačin Marjan. Posebej v poletnih mesecih pa pogosto ostajajo brez pitne vode, ki jim jo morajo dovažati s cisternami. 

Župan je dejal, da je novogoriška občina že pristopila k sanaciji dela vodovoda, ki je v najslabšem stanju. Če pa bo do izgradnje sedmih hiš dejansko prišlo, se bo, kar je bil tudi pogoj krajevne skupnosti, v vasi urejalo tudi sistem komunalne infrastrukture: »Prepričan sem, da bo gradnja novih hiš kvečjemu izboljšala stanje komunalne opremljenosti tudi za preostale prebivalce krajevne skupnosti.« Je pa v okviru gradnje naselja predvidena tudi gradnja zalogovnika za požarno vodo, ki bi po besedah Turela zagotavljal požarno varnost tudi staremu delu vasi.

Med našim tokratnim obiskom Oseka smo govorili tudi z domačini, ki so opisali življenje v vasici. Zdenko Ferjančič opazuje tovornjake, ki se zagozdijo v ozkih uličicah, potem pa morajo peljati vzratno do začetka vasi. Marjan, ki živi povsem ob gradbišču vodovoda, pa je opisal incident z voznikom tovornjaka, ki je s prikolico zapel ob njegov balkon, popravilo pa je moral nositi sam. Krajana razlagata tudi o težavah z vodovodom in kanalizacijo, ki da pušča, ob slabem vremenu pa smrad zaobjame celo naselje.

Kdaj bi se gradnja lahko začela, sicer ostaja nejasno. Na upravno enoto Nova Gorica smo poslali novinarsko vprašanje, v kateri fazi je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja in predvidoma kdaj bi bil lahko zaključen. Odgovor še čakamo.