»Veliko ljubezni moramo imeti za starejše, da ne čutijo, da so odveč samo zato, ker ne delajo. Oni so naši predniki in jih moramo imeti radi.«

Pedro Opeka, misijonar na Madagaskarju, je za Preiskovalno.si povedal še nekaj stavkov o starejših, katerih zagovorniki smo na našem portalu.

Večkratni kandidat za Nobelovo nagrado za mir je med vrvežem otrok in odraslih poudaril, da na Madagaskarju ljudje redko dočakajo starost, kot jo poznamo v razvitem svetu, vendar pa si ljudje tudi ali prav zaradi pomanjkanja veliko pomagajo med seboj. K tej povezanosti, skrbi in solidarnosti poziva tudi moderni, bogati svet.

Video: Matej Krže

Evropa pozabljenih in osamljenih

O starejših, osamljenosti, neprimerni oskrbi v domovih za starejše, nasilju, neusposobljenih kadrih, ki skrbijo za to ranljivo skupino ljudi, na našem portalu redno pišemo. So pa izredno pretresljive zgodbe tudi v drugih evropskih državah. V dvajsetmilijonski Romuniji, ki se je prav tako zavezala k spoštovanju človekovih pravic, je nadzor nad starejšimi praktično nemogoč.Če Slovenijo prevoziš v dobrih treh urah in praktično v enem dnevu dosežeš vsak njen kotiček, je biti star v Romuniji prava žalost. Slikovita pokrajina, razložena med gore, nižine in vmesna gričevja, zaradi svoje velikosti onemogoča nadzor nad starejšimi, ki od rojstva do smrti ostajajo na svojih domovih v odmaknjenih predelih. V romunski fundaciji The Margareta of Romania Royal Foundation, kjer skrbijo za starejše, so nam pojasnili, da je pri njih 3,7 milijona starejših od 65 let, 1 milijon jih živi popolnoma samih, še dodatna dva milijona pa so vdovci, ločenci ali neporočeni.

Kdo drži roko nad usodami teh ljudi? So res le statistika Eurostata? V Romuniji namreč povprečna pokojnina znaša 400 evrov! Samo malo močnejša protibolečinska zdravila pa stanejo več kot 4 evre. Kdo jih kupi in dostavi? Kdo jim zloži tablete v posodnico po dnevih? Kdo kontrolira medsebojno učinkovanje? Romunska fundacija je ena redkih, ki skrbi, nadzira in pomaga tem ljudem. Verjetno tudi leta 2025 in 2026 ne bodo prišli do vseh osamljenih in pomoči potrebnih starejših, ki nimajo nikogar več na svetu. Milijoni osamljenih 'sredi najbolj razvitega koščka sveta'.

Eurostat opozarja na socialno izključenost starejših Evropejcev

Pomankanje, bolezen in osamljenost so največje težave starejših v Evropski uniji, opozarja Eurostat. V času največjega tehnološkega stampeda in ob milijardah za oboroževanje, tisti, ki so gradili moderno Evropo miru, nimajo nikogar, da bi jim prinesel kozarec vode.

Tudi iz bolgarskega ministrstva za delo in socialne zadeve so nam odpisali, da po njihovih statistikah samih živi skoraj pol milijona prebivalcev starejših od 65 let. Pol milijona! Slaba desetina njihovega prebivalstva. Uradni podatki evropskega statističnega urada kažejo, da je demografska skupina starejših od 65 let resnično zaskrbljujoča.

Naš Kočevec Andrej, ki smo ga na Preiskovalno.si našli samega in po njem našli še štiri 'Andreje', je simbol novodobne Evrope, kjer je digitalizacija na jeziku vsakega politika, v realnosti pa so graditelji Evrope danes pozabljeni, zapostavljeni sredi najbolj razvite Evrope. Največ starejših ima Nemčija, kjer je skoraj 20 milijonov ljudi starejših od 65 let. Poleg Nemčije imajo visoke številke starejših tudi Italija (13 milijonov), Francija (13 milijonov), Španija (9 milijonov). To so naši starši, naši dedki in babice. Kar 21, 8 % moških, starejših od 65 let, po Evropi živi popolnoma samih. Kdo jih pokrije, kdo jim prinese tablete, kdo pripravi topel obrok, zamenja plenico?

58 % starejših moških od 65 let v Evropi si dom deli še z eno osebo, pri ženskah, starejših od 65 let, pa je številka malenkost nižja – 39 %. Tistih, ki so starejše od 65 let in živijo popolnoma same, pa je 40,2 %, so ocene Eurostata.

V Sloveniji je bilo na začetku letošnjega leta 462.512 prebivalcev, starih najmanj 65 let. To je dvakrat toliko kot ob osamosvojitvi leta 1991. Njihov delež se je iz 11 odstotkov dvignil na 22 odstotkov. Narašča pa tudi število stoletnikov. Januarja letos je bilo tistih, ki so stari 100 let ali več  386 ali skoraj 15-krat toliko kot leta 1991. 

Vprašanja, ki se nanašajo na starejše, se ne končajo.

Koliko starejših je še brez zdravnika, brez oskrbe. Brez stika.  Statistični podatki za leto 2021, ko so nazadnje popisovali prebivalstvo, kažejo, da je samih v gospodinjstvu živelo 114.887 prebivalcev starih 65 let ali več. To je četrtina ali 26 % oseb starih 65 let in več. Številke so zaskrbljujoče. Je komu zazvonil alarm? Čeprav so skriti za anonimnost statistike, so to ljudje, naši sosedje, znanci, vrstniki.

Se je kdo od odločevalcev vprašal, ali imajo koga, ki bi jim prinesel kozarec vode, ponudil krožnik tople juhe, jih umil ali obrnil v postelji? Morda samo pobožal ali jim izrekel besedo sočutja? So ti ljudje vsi popisani?

Ko smo na Preiskovalno.si začeli spraševati pristojne o Kočevcu Andreju, so ga na CSD prvič resno začeli obravnavati 11 dni po najinem prihodu in 11 dni od prvega klica sosede na tamkajšnji socialni center.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost, ministra Simona Maljevca odgovarjajo, »da te (starejše in osamljene) ljudi redno obiskujejo centri za socialno delo, ki izvajajo programe, med katerimi je najpomembnejši Projekt starejši za starejše, ki ga izvaja Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Ta projekt vključuje obiskovanje starejših, kjer prostovoljci preverjajo njihove bivanjske pogoje in po potrebi obveščajo pristojne službe o težavah.«

A to je zgolj leporečje na papirju. Sistematičnega preverjanja osamljenih ni. In to v naši državi, ki se je kot celotna Evropa zapisala človekovim pravicam. Kot članica Sveta Evrope smo se zavezali, da bomo »uveljavljali socialne standarde, zapisane v Socialni listini in drugih aktih Sveta Evrope.« Če država z enim klikom do preglednice prebivalstva ne pride do podatkov o osamljenih, kako je šele v velikih državah. Evropa ima ta hip 92 milijonov prebivalcev, ki so stari. Gre za četrtino populacije, ki kljubuje paradoksu sodobnega časa. Na vsakem koraku občutimo ekspanzijo družbenih medijev, mreženj in všečkov, graditelji Evrope pa so družbeno, eksistencialno, zdravstveno in čustveno izolirani. To je generacija, ki je tlakovala pot miru, človekovim pravicam, napredku, tehnologiji.