5. 6. 2024
Politična konvertitka Maša Kociper, ki je po porazu na volitvah našla zatočišče v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, na omrežju X žanje pikre odzive zaradi svojega populizma in zavajajočih navedb. Z vztrajanjem pri združitvi super referendumske nedelje z volitvami pa celo demantira samo sebe.
»Posodobitev železniške proge Maribor-Šentilj glede na višino sredstev predstavlja največji projekt evropske kohezijske politike v perspektivi 2014-2020. Vreden je 314. milj. €, od tega 129 milj. Iz EU. Pripomogel bo h krajšanju časa potovanja iz Ljubljane v Maribor, najprej na 90, srednjeročno pa na 75 minut.« To je ob otvoritvi proge, 13. maja, na omrežju X zapisala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper. Političarka je s svojimi izjavami že večkrat razburila, tokrat pa si je kandidatka Svobode za Bruselj privoščila predvolilni populizem na področju železniške infrastrukture, ki zaradi počasnosti prevozov in zastarele opreme razburja številne Slovence, ali pa je njena izjava kaže na pomanjkljivo znanje osnovnošolskih vsebin. Podobno kot takrat, ko je prekmursko občino Odranci skrčila na sedem kvadratnih metrov površine.
Občina Šentilj leži v severovzhodnem delu Slovenije ob meji z Avstrijo in je od štajerske prestolnice po železnici oddaljena 16 km.
Poraženka na volitvah v kabinet Roberta Goloba
»Ni da ni, kaj vse ti zmorejo. A zdaj že vasi premeščajo po Sloveniji?! … Se v njenem kabinetu res ne najde kdo, ki bi ji pojasnil s krogci? Eureka! Veliki krogec (MB) smo končno spravili v mali krogec (Šentilj). Enačba je čisto enostavna …Bo treba malo v šolo.«
S takimi komentarji so pod njenim zapisom na X postregli državljani, ki so spregledali zavajanje visoke funkcionarke, ki ima v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba eno najpomembnejših funkcij. Kaj pravzaprav je delo Maše Kociper, ki se ob boku svoje tesne prijateljice in prve politične zaveznice Alenke Bratušek nastavlja fotoaparatom ob dragih infrastrukturnih projektih na železnicah? V Golobovem kabinetu, kamor so Kociprovo namestili po debaklu na volitvah – v Ljubljani je po volilnih podatkih dobila le nekaj več kot 500 glasov! -, odgovarjajo da je Kociprova pri njih zadolžena za »naloge, vezane na sprejemanje zakonov in sodelovanje z DZ RS ter ostale naloge po navodilu predsednika vlade.« A če še tako iščemo povezave, njena prisotnost na otvoritvi proge pa nima nobene zveze s sprejemanjem zakonodaje ne s povezljivostjo z državnim zborom. Res pa je, da jo z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek druži več kot prijateljstvo, saj sta politični sopotnici še iz časa Jankovićeve Pozitivne Slovenije in pozneje stranke Zavezništva Alenke Bratušek. A z njo na ravni vlade Kociprova, kot so še pojasnili v njenem kabinetu, ne sodeluje: »Za Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi mag. Alenka Bratušek, pooblastilo za sodelovanje pri delu ne obstaja.« Ji pa dobro plačana in pomembna državna služba omogoča, da se na račun države udeležuje najpomembnejših dogodkov. Ključnika Maše Kociper: #neskrajnemupopulizmu in #karkolinaredisniprav
Na omrežju X smo pod njenimi objavami zasledili tudi naslednji populizem: »Pa kaj je narobe s tem, če se poskuša z referendumi o treh pomembnih vprašanjih povečati udeležbo na volitvah?? Kjer je vedno nizka udeležba. Zakaj ne bi ljudje prišli in hkrati še povedali, kaj menijo o treh pomembnih dilemah. #karkolinaredisniprav«
Pa zdaj poglejmo, kaj je Maša Kociper o združitvi volitev z referendumom menila deset let prej, ko je kot poslanka Pozitivne Slovenije nagovorila kolege v hramu demokracije: »Kot najustreznejši datum za izvedbo referenduma se je izkazal 8. junij 2014, ker smo tudi v Pozitivni Sloveniji še vedno prepričani, da je prav, da se o referendumski pobudi razpravlja posebej, ne pa, da se razprava o tem pripoji kampanji za evropske volitve, kar bi bilo po našem mnenju zloraba v smislu ustavne ureditve na področju referenduma.«
Samo štiri dni za pisno agitacijo o fuziji volitev in super referendumskega dne, 25. aprila, pa je objavila ključnik #neskrajnemupopulizmu, s katerim je izrazila svojo zaskrbljenost zaradi dinamične kampanje, »kjer ne bodo manjkala niti zelo ekstremna in populistična stališča. Nekatera me skrbijo.«
Ekstremi in populizmi so Kociprovo spremljali tudi v preteklosti. V javnosti je odmevala njena razlaga fiskalnega pravila, ko je poskusila stlačili večji krogec v manjšega, ali ko je na obravnavi predloga novele zakona o poslancih leta 2019 razburjeno razlagala: »Kaj se mi sploh, zakaj imamo mi sploh državo? Če ne znamo niti najvišjih simbolov države ceniti. Ker to je simbol države, je poslanec.«
Poslanec seveda ni eden izmed simbolov države. To so grb, zastava in himna Republike Slovenije.
V povezavi s političnimi funkcionarji je izlivala tudi ogorčenje nad očitno premajhnimi pravicami, ki izvoljencem ljudstva po njenem pripadajo, »To, da en minister, ki dela od jutra do večera, si ne sme privoščiti, da njegov šofer, ki je itak zaposlen za nedoločen čas in itak dobi plačo in je itak tam v službi neko določeno število ur, ne more peljati violine popoldne temu ministru in mora minister in to je eden od razlogov za odstop – pa kam smo mi prišli? Ali pa to, da ministri ne smejo s službenimi vozili hoditi v službo ampak se morajo s svojim avtom pripeljati v službo, pa tam šele dobijo službeni avto.«
Kot nepogrešljiva svetovalka prisesana na državne jasli
Maša Kociper je v času, ko je po volilnem porazu Pozitivne Slovenije leta 2014 izpadla iz parlamenta, preko svojega podjetja Potencial, svetovanje, izobraževanje, mediacije in coaching, v katerem je ustanoviteljica in 100-odstotna lastnica, po podatkih z Erarja med letoma 2015 in 2018, prejela skoraj 73 tisoč evrov nakazil iz Državnega zbora. Njeno podjetje ima od zadnjih državnozborskih volitev omejitev sodelovanja s kabinetom predsednika vlade, od 13. maja 2023 pa nima več omejitve poslovanja z državnim zborom. Prav tako je konec decembra lani omejitev potekla za posle z Mestno občino Ljubljana, kjer je Kociprova mestna svetnica. Pred tem je imela svetovalno pogodbo za 10 tisočakov tudi s stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, po poročanju medijev pa je bil predmet pogodbe »strokovna pomoč pri spremljanju sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, pri pripravi poslanskih vprašanj, stališč poslanske skupine, predlogov aktov in drugih dokumentov na področju pravosodja, notranjih zadev in ustavnih sprememb.«
Od okoljske navdušenke do državne predstavnice za reševanje voda in podnebja
Kociprova se je tudi s političnim konvertitstvom uspela obdržati pri vrhu politike vse od leta 2011., zadnje mesec pa je našla objekt zanimanja v varstvu okolja in skrbi za zaščito morij in oceanov, rekoč: »To je tema, ki me vedno bolj zanima, pa tudi skrbi.« Pravnica, ki se je po porazu na zadnjih volitvah prelevila tudi v okoljsko navdušenko, ki zaradi svojega novega konjička na račun davkoplačevalcev potuje na eksotične destinacije, ima za našo državo očitno večji strokovni domet kot eksperti s tega področja. Ker je po novem poznavalka mokrišč, podnebnih vplivov na gorski svet in sladkovodnega habitata, nenazadnje je o varstvu in obnovi sladkovodnih ekosistemov predavala na podnebnem vrhu Cop28 v Dubaju, kjer je preživela pet dni, njena službena pot pa nas je – kot smo poročali v prispevku Reševanje podnebja ali vladni turizem? - stala 3.037 €, jo na vladi posojajo tudi na Ministrstvo za naravne vire in prostor. »Eden od razlogov za to odločitev je tudi dejstvo, da Slovenija v tem in naslednjem letu v okviru pristojnosti MNVP predseduje kar trem pomembnim konvencijam: Barcelonski, Vodni in Alpski konvenciji. Za mednarodni ugled Slovenije je zelo pomembno, da so ta predsedovanja izvedena ustrezno in z visoko stopnjo aktivnosti, ter z vključenostjo dovolj visokih predstavnikov vlade. Poleg tega pooblastilo državni sekretarki iz kabineta predsednika, da sodeluje pri delu in mednarodnih aktivnostih MNVP, še dodatno izkazuje zavezo te vlade k varstvu okolja, še posebej pa k varstvu voda,« so zapisali v Golobovem kabinetu. Na naše vprašanje, katerega od ciljev, ki jih je na podnebnem vrhu glede voda, okolja in prehrane zagovarjala državna sekretarka Maša Kociper, je Slovenija pod njenim patronatom že uresničila, pa prejeli pavšalni zapis: »Slovenija ima dolgo in mednarodno uveljavljeno tradicijo čezmejnega vodnega sodelovanja na bilateralni in multilateralni ravni v sosedskem, regionalnem in globalnem merilu. Na številnih platformah je soustvarjalka in promotorka sodobne mednarodne in čezmejne politike do voda, ki naj v času trojne planetarne krize vodi do podnebno odpornih mednarodnih porečij in bolj čistih morij. Za doseganje čim večjih kombiniranih učinkov zmanjševanja in prilagajanja na vplive podnebnih razmer je ključno čezmejno prilagojeno upravljanje in obvladovanje vodnih virov ter uporaba pristopov upravljanja od izvira do morja in vzajemnega upravljanja površinskih in podzemnih voda.«