Afera Prijatelj

(Prisluhi med podjetnikom Marjanom Mikužem in poslancem Srečkom Prijateljem)

Nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj je bil prvi slovenski poslanec, ki ga je sodišče obsodilo na zaporno kazen, potem ko je sodišče na podlagi pridobljenih prisluhov dokazalo, da je Prijatelj pred volitvami 2008 od novogoriškega podjetnika Marjana Mikuža prejel 280.000 evrov, takoj po volitvah pa zahteval še nakazilo 500.000 evrov provizije od prodanih zemljišč na Orleški gmajni Luki Koper. Ker Mikuž denarja ni želel izročiti, so se začele vedno hujše grožnje. Leta 2010 je poiskal pomoč pri kriminalistih. Prisluhi iz pogovora med Mikužem in Prijateljem ob predaji denarja so potrdili pogovore o izplačilu provizije. Sodišče je poleg Prijatelja in Mikuža zaporno kazen zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega sprejemanja daril dosodilo tudi predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju.

Afera Thaler

(Pogovor med domnevnimi lobisti (novinarji) in Zoranom Thalerjem)

Nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler je bile eden od štirih evropskih poslancev, ki so se ujeli v past novinarjev britanskega Sunday Times. Ti so marca 2011 razkrili, da so se pod krinko lobistov dogovorili z nekaterimi poslanci v evropskem parlamentu, da bodo slednji v zameno za denar vložili določene amandmaje k evropski zakonodaji, dogovarjanje pa so posneli s skrito kamero. Thaler je kmalu po razkritju afere odstopil s položaja evropskega poslanca. Nekdanji evropski poslanec je krivdo glede očitkov jemanja podkupnine priznal, ljubljansko okrožno sodišče mu je izreklo dve leti in pol vikend zapora, 32.250 evrov denarne kazni ter petletno prepoved opravljanja javne funkcije. Thaler se je javnosti opravičil in dejanje tudi obžaloval.

Afera Glupi davki

(Pogovor med ministrom za gospodarstvo in podjetnikom)

V aferi Glupi davki so leta 2021 prišli na dan posnetki pogovora iz leta 2007, ki je potekal med nekdanjim ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom in Bojanom Petanom, ki je lastniško obvladoval DZS, Terme Čatež in Dnevnik. Izkazalo se je, da je nekdanji minister podjetniku svetoval, naj ne plača davkov. Ob tem ga je pomiril z besedami, da bodo že našli sodnika, ki mu bodo strli jajca. Minister je najprej javno dvomil v avtentičnost posnetkov in trdil, da gre za zlepljenko, potem pa je priznal pogovore. Epiloga v tej zgodbi ni bilo, saj je kazenski pravnik Blaž Kovačič Mlinar za medije povedal, da je pregon za domnevno kaznivo dejanje že zastaral, ker je od nastanka posnetka minilo 14 let. Je pa pojasnil, da posnetek pogovora, ki je narejen brez vednosti sogovornika, ni vedno nezakonit dokaz in spomnil na afero Thaler (zgoraj). Dodal je še, da če je pregon za kaznivo dejanje že zastaral, pa lahko kazensko odgovarja tisti, ki takšen posnetek predvaja tretjim osebam. To se ni zgodilo.

Afera prisluhov v zadevi arbitraža

(Pogovor med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in uslužbenko Ministrstva za zunanje zadeve Simono Drenik)

Leta 2015 je v medije prišel eden največjih diplomatskih škandalov med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaška obveščevalna služba je objavila prisluhe slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in uslužbenki Ministrstva za zunanje zadeve Simoni Drenik. Prisluhi so razkrili, da sta govorila o dogovorih in strategijah v arbitražnem postopku o meji med Slovenijo in Hrvaško, kar je sprožilo ogromen mednarodni škandal. Hrvaška je afero izkoristila kot argument za izstop iz arbitraže in trdila, da je postopek kontaminiran, saj da je Slovenija želela vplivati na sodniško odločitev.  Slovenija pa je trdila, da za operacijo  »prisluhov« stoji Hrvaška obveščevalna služba in da pogovori dveh posameznikov ne smejo ogrožati celotnega postopka. Hrvaška nikoli ni priznala arbitražnega sporazuma.

Afera Maske

(Prisluhi med ministrom za gospodarstvo in direktorjem blagovnih rezerv)

Marca 2020, ob začetku pandemije, je Slovenija nujno potrebovala zaščitno opremo. Televizija Slovenija je objavila posnetke pogovora med tedanjim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom in direktorjem blagovnih rezerv Antonom Zakrajškom, iz katerega je razvidno, da je minister favoriziral nabavo pri podjetju Geneplanet. Minister je namreč zahteval plačilo 100 % avansa, še preden je bila dana bančna garanacija za izpeljavo posla. »V dveh urah, treh urah bodo naredili bančno garancijo za tega Bitenca, Bitenc pa bo moral posel dobiti. Vi pa plačajte zdaj,« je Počivalšek naročil Zakrajšku. Na vprašanje takratnega direktorja, ali naj pri vseh tako ravnajo, pa je minister to zavrnil. Afera je razkrila tudi to, da so bili nekateri dobavitelji medicinske opreme brez izkušenj in da so bila določena podjetja favorizirana, kljub temu da so obstajale cenovno ugodnejše ponudbe. Pojavili so se sumi političnih povezav s ponudniki medicinske opreme. Zadeva do danes še ni dobila nikakršnega epiloga, kar odpira vprašanja o učinkovitosti slovenskega pravosodja pri pregonu korupcije.

Afera Farmacevtka

(Prisluhi med županom in farmacevtko)

Leta 2014 je NPU v okviru suma korupcije prisluškoval ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Med prisluhi so ujeli tudi pogovor med županom in farmacevtko, v katerem se je večkrat pogovarjal o njeni zaposlitvi v Lekarni Ljubljana v zameno za spolne usluge. Mediji so poročali, da gre za enega najbolj razvpitih političnih škandalov v Sloveniji, povezanih z zlorabo položaja. V medije je prišel tudi uradni zaznamek izjave farmacevtke, ki naj bi potrdila, da je Janković v zameno za ureditev službe od nje zahteval spolne usluge. Farmacevtka je nazadnje trdila, da so kriminalisti to izpoved od nje izsilili.

Kasneje so bili prisluhi na sodišču uničeni, Janković pa je afero preživel nedotaknjen.

Afera Balkanski bojevnik

V aferi Balkanski bojevnik so prisluhi igrali pomembno vlogo pri preiskavi domnevnih povezav med kriminalnimi združbami in operacijami, povezanimi s tihotapljenjem mamil. 

Sojenje je trajalo več kot desetletje, saj so bili vpleteni zaradi izločitve dokazov obsojeni šele na drugi stopnji, a je vrhovno sodišče sodbo novembra leta 2021 razveljavilo, ker je menilo, da so bili policijski prisluhi pridobljeni nezakonito. Večina t. i. balkanskih bojevnikov, med njimi tudi domnevni vodja združbe Dragan Tošić, je na koncu vendarle priznala krivdo. S tožilstvom pa so se pogodili za nižje zaporne kazni in plačilo denarne kazni.

Afera JEK2

(Pogovori med poslanci Svobode in SDS)

Tarča je razkrila skrivne tonske posnetke dogovarjanja politikov o hkratnem sprejetju resolucije o jedrski energiji in referendumu o JEK2. Gre za na skrivaj posnet sestanek v državnem zboru, 11. aprila lani, ko so se politiki dogovarjali, kako politično zagotoviti izvedbo projekta JEK 2, še preden se bodo o projektu na referendumu odločali volivci. Prisluhi so razkrili t. i. dogovore pod mizo med poslanci Gibanja Svoboda in SDS. Glavna akterja sta bila Nataša Avšič Bogovič iz Svobode in Tomaž Lisec iz SDS. Politika in policija sta po razkritju posnetkov napovedali lov na žvižgača, čeprav je vsebina pogovora nakazovala hude ekonomske posledice za državljane.

Druge pravosodne afere: 

Afera Bulmastifi

Ena največjih afer, povezana s politiko in pravosodnimi krogi, je bila afera Bulmastifi, ki se je nanašala na smrt veterinarja Saše Baričevića, ki so ga februarja 2010 na njegovem domu do smrti pogrizli njegovi psi pasme bulmastif. Afera je zaradi nenavadnih okoliščin njegove smrti in povezav s posamezniki dobila politične razsežnosti. Trije bulmastifi, Atos, Atlas in Joy, so namreč že štiri leta prej napadli mimoidočega, pa Baričeviću teh psov niso vzeli. Kmetijski inšpektorat je namreč odločil, da jih je potrebno usmrtiti, pa so bili kljub tej odločitvi vrnjeni Baričeviću, zaradi česar so se pojavili sumi zlorabe položaja več državnih uradnikov. Baričević je po zasegu psov in s pomočjo odvetnika Mira Senice (tedaj partnerja ministrice za pravosodje Katarine Kresal) uspel doseči vrnitev psov kljub predhodni odločitvi kmetijskega inšpektorata. (Zaradi očitkov o nepravilnosti pri vračanju bulmastifov je kasneje odstopil tudi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik.) Štiri leta po vrnitvi psov je v javnost prišla informacija o smrti Baričevića. V javnost so pricurljale informacije, da naj bi policija ob truplu odkrila tudi različne predmete, ki bi lahko nakazovali na spolno zlorabo psov. V številnih sodno-pravnih postopkih povezanih s primerom je sodni epilog dobil primer tožbe policistke proti komandirju policije, ker je le-ta brskal po njenem telefonu, da bi ugotovil, kako so v medije prišle slike golega trupla Saše Baričeviča. Zgodba je dobila tudi politične in sodne posledice, saj je bil uveden kazenski postopek zoper tožilko, vendar je postopek zastaral, interpelacijo pa je doživela tudi takratna ministrica za pravosodje Katarina Kresal  (partnerka odvetnika Mira Senice), zaradi očitkov političnega vplivanja na delo policije. Interpelacijo so vložile SDS, SLS in SNS vendar ni bila uspešna.

Prijatelji v stečaju

Leta 2012 je v Sloveniji odmevala afera Prijatelji v stečaju, ki je razkrila prijateljske povezave med stečajnimi upravitelji in sodniki, ki bi morali nadzorovati njihovo delo. Sodniki so stečajnim upraviteljem namreč dodeljevali visoke, sporne nagrade. Po izbruhu afere se je spremenila zakonodaja, saj je bil uveden računalniški sistem za dodeljevanje stečajev. So pa mediji poročali, da je leta 2021 prišlo do predloga, da bi izbira določenega stečajnega upravitelja potekala mimo računalniškega sistema, vendar do uresničitve pobude ni prišlo.

Afera prijatelji v stečaju nikoli ni doživela epiloga.

Afera Masleša

Vrhovni sodnik Branko Masleša se je znašel v središču povsem lažne afere, kjer so nekateri politiki in novinarji trdili, da nima ustrezne pravne izobrazbe. Mediji so se trudili z vsakodnevnimi diskreditacijami umazati ime sodnika, ki je trdil, da gre za laži. Afera je dobila epilog, ko je dekanica Pravne fakultete v Sarajevu potrdila, da je sodnik Masleša pri njih diplomiral, in zavrnila očitke o ponarejanju. Obtožbe, ki so jih povzeli vsi mediji, so se znašle kot povsem neutemeljene.

Afera Radonjič

Afera Zvezdan Radonjić se je začela leta 2019, ko je nekdanji sodnik javno razkril, da je bil deležen pritiskov in groženj med sojenjem Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.

Kasneje je bil Radonjić zaradi svojih izjav disciplinarno preganjan in leta 2023 dokončno odstranjen iz sodniških vrst. Leta 2014 je bil Milko Novič obtožen umora Janka Jamnika, prvostopenjsko sodišče ga je obsodilo na 25 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje. Sodnik Radonjić je leta 2019 Noviča v ponovljenem sojenju oprostil in izjavil, da so nanj pritiskali, da Noviča obsodi. Govoril je, da je bil izoliran od kolegov, ker ni ravnal po pričakovanjih. Zaradi svojih izjav je bil disciplinsko preganjan in tudi dokončno razrešen. Radonjić je kasneje zelo kritiziral delovanje pravosodnega sistema, kar so izkoriščali na desnem političnem polu, kjer so postali njegovi podporniki. Trdili so, da je žrtev sodnega sistema. Nasprotniki pa so menili, da ne bi smel javno napadati sodnega sistema. Afera je sprožila razpravo o neodvisnosti sodstva.