Ura je 7.30, temperatura v štiriposteljni sobi pa je 28 stopinj Celzija, so nam danes sporočili zaposleni iz mariborskega Doma Danice Vogrine in navedbo podkrepili s fotografijo. V ljubljanski enoti Bokalce je vroče in zadušljivo. V času, ko varovanci odvajajo, pa je katastrofa, nam sporočajo obiskovalci svojcev. V največji bolnišnici v Ljubljani je temperatura, ki smo jo izmerili v čakalnici, že dopoldne presegla 30 stopinj.

Na preiskovalno.si smo v tednu, ko so se temperature ves čas gibale med 32 in 38 stopinj Celzija, preverili, kako je v dneh vročinskega vala poskrbljeno za najbolj ranljive prebivalce v domovih za starejše in po bolnišnicah.

Domovi in bolnišnice po Sloveniji so praviloma starejši objekti, ki energetsko niso prilagojeni današnjim klimatskim razmeram. Tudi hlajenja po sobah nimajo, razen v stavbah, ki so bile obnovljene ali zgrajene na novo, kot denimo v Vrtojbi, kjer temperatura po naših informacijah ne preseže 24 stopinj. Podatka, koliko domov za starejše ima pri nas urejeno primerno hlajenje oziroma klimo, ni.

V mariborskem Domu Danice Vogrinec je v sobah že zjutraj zadušljivo in vroče, so nam sporočili zaposleni. Poslali so nam tudi fotografijo, kjer temperatura že zjutraj kaže 28 stopinj, s pripisom: v sobi s štirimi ljudmi. Direktor Marko Slavič pa zatrjuje, da so »stanovalci kljub pomanjkanju kadrov ustrezno hidrirani, za kar gre zahvala nesebičnim zaposlenim, ki z enormnimi obremenitvami zagotavljajo ustrezno oskrbo, zagotovo pa na dolgi rok teh obremenitev ne bodo zmogli.« Dodaja, da dom v Pobrežju hladijo z instalacijo strojne opreme, ki so jo vgradili pred devetimi leti, na lokaciji Tabor pa objekt hladijo s klimatskim sistemom.

V stari stavbi ljubljanskega doma Bokalce, ki je bil letos zaradi prijav o zlorabah starejših že pod drobnogledom inšpekcije, v sobah varovancev ni klimatskih naprav, kot je pojasnila direktorica mag. Melita Zorec, so klimatizirani le skupni prostori, tam pa temperature ne pade pod 24 stopinj Celzija. Imajo pa oskrbovanci možnost za hlajenje sobe proti plačilu. Po Ceniku dodatnih storitev (na dan 1. 10. 2022) pavšal za uporabo lastne klima naprave mesečno stane 3,95 € brez DDV, oziroma 4,82 € z DDV. Sobe hladijo z zračenjem in odpiranjem vrat, da lahko klimatiziran zrak s hodnika prihaja v sobe. Stanovalcem postrežejo tudi sladoled. Ko smo želeli preveriti temperature v domu s termometrom, nas v prostore niso spustili, nam je pa eden od svojcev tamkajšnjih oskrbovancev zaupal: »Stanje po domovih je slabo. Starejši se pritožujejo nad vročino in predvsem nad slabim zrakom v prostorih. Bivanje je oteženo. Nočno prezračevanje in odpiranje oken na stežaj ne pride v poštev, ker je premalo osebja. Tudi hrana v večini ni prilagojena letnemu času,« nam pove obiskovalka starejšega dela enote Bokalce, kjer naj bi bilo stanje najbolj neznosno v zgornjih nadstropjih.

V gorenjskem Domu Taber so vse sobe in vsi skupni prostori klimatizirani. Sobe redno zračijo tudi ponoči, stanovalcem pa postrežejo hladne sokove in sladoled.

V Kranjski Gori so glede na lokacijo doma stanovalci privilegirani. »Imamo enoposteljne in dvoposteljne sobe, vsaka s svojo kopalnico, kar je pri takih temperaturah izrednega pomena. Hlajeni so skupni, kjer se zadržujejo stanovalci (dnevni prostori, jedilnice, hodniki). Lokaciji skupin stanovalcev z demenco sta na zahodni strani in nepodkleteni, tako, da sta ti dve skupini temperaturno prav prijetni v tem času, pozimi pa potrebujeta več gretja. Stanovalce redno nameščamo na invalidske vozičke, da so lahko v skupni dnevni sobi, jedilnici idr. Prilagodili smo tudi prehrano (lahko prebavljiva hrana, sladoled...) ter aktivnosti. Redno spremljamo tudi stanovalce, ki se tekom dneva radi sprehajajo po sončnih delih parka doma. Poskrbimo, da imajo ustrezna pokrivala ter ustrezno zaščitno kremo. Stanovalce, ki so mobilno okrnjeni, zaposleni zapeljejo po parku doma, seveda največkrat ob jutranjih urah. Vsi tudi upoštevamo in izvajamo znane vsakodnevne ukrepe (preko celega leta), ki obsegajo prezračevanje po negi ter prehranjevanju, zapiranje oken ter sprotno odstranjevanje umazanega perila in odpadkov,« je odgovorila direktorica Karmen Romih.

Direktorica Obalnega doma upokojencev Koper, mag. Neva Tomažič, pravi, da se v času najhujše vročine stanovalci zadržujejo v klimatiziranih prostorih in na vrtu z bogato naravno senco. Zaposleni dodatno skrbijo za hidracijo, posebno pozornost namenjajo tudi oblačenju stanovalcev v primerna zračna oblačila iz naravnih materialom. Organizirajo sladoledni dan, breskov dan, s katerimi se starostniki dodatno osvežijo.

Stanovalcev, ki so ves čas v postelji skoraj nimamo, trenutno so štirje taki, saj vse dvigujemo in pasivno posedamo na prilagojene vozičke in jih vozimo v skupne prostore ali ven. Ne gre pa tudi spregledati, da je starejšim ljudem vedno malo hladno in jih prej zebe.«

V DSO Ljubljana Bežigrad so vsi prostori klimatizirani. DSO Fužine je bil energetsko saniran pred devetimi leti. V Domu starejših Šiška so v letošnjem letu v skupne prostore v nadstropjih namestili centralne klimatske naprave. Klimatskih naprav v sobah pa nimajo. Za pokretne oz. samostojne stanovalce imajo pripravljene vrče z ohlajenimi napitki in izvajajo povečano hidracijo nepokretnih oz. ležečih stanovalcev.

V DSO Trebnje imajo nekateri stanovalci klime v sobah, tisti, ki jih nimajo, pa se hladijo z ventilatorji.

V Domu upokojencev Ptuj imajo v vseh šestih enotah nameščene klimate oz. postavljene centralne sisteme hlajenja. Da so stanovalci primerno hidrirani in jih na dve uri preko domskega ozvočenja opominjajo, da je čas za pijačo. Postrežejo jim ledeno kavo, limonado, sadne bovle, koktejle, organizirajo sladoledne dneve in jim pripravijo toplice.

V KDS Dravogradu zaradi strukture stavb vse sobe niso klimatizirane, stanovalcem pa zagotavljajo ventilatorje. Novi objekti oziroma novi prostori imajo že vgrajen sistem hlajenja. »Posebno pozornost namenjamo zaščiti nepokretnih, dementnih in drugih ranljivih stanovalcev, ki preživljajo večino časa v postelji ali sobi. Njihove sobe redno prezračujemo v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah, ko so temperature nižje. Prav tako jim zagotavljamo ustrezno hidracijo s pogosto ponudbo sveže vode ter lahkih, osvežilnih napitkov. Postelje so opremljene s svežo in zračno posteljnino, po potrebi pa stanovalce tudi premestimo v hladnejše prostore doma. Naš strokovni tim redno spremlja zdravstveno stanje vseh stanovalcev in v primeru kakršnih koli težav takoj ukrepa,« je povedala direktorica Katja Pavlinič Šoba.

V petini domov samo zračijo, umrljivost v vročini večja

Skupnost socialnih zavodov je pred dvema letoma opravila anketo o prezračevanju v DSO. Ta je pokazala, da je prezračevanje v celoti ustrezno urejeno pri približno polovici vseh socialnovarstvenih zavodov. Večina socialnovarstvenih zavodov uporablja naravno in mehansko prezračevanje (približno 74 odstotkov), približno 21 odstotkov jih uporablja le naravno prezračevanje, manj kot pet odstotkov pa le mehansko prezračevanje.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost konkretnih podatkov o načinih klimatizacije v posameznih socialnovarstvenih zavodih nimajo. Pravijo, da za tovrstno opremljanje infrastrukture poskrbijo zavodi sami, v skladu s standardi in normativi oskrbe. Naj bi pa vsi projekti novogradenj in celovitih prenov, ki so se načrtovali in izvajali v zadnjih letih, razrešili problematiko prezračevanja in ohlajevanja prostorov. Ministrstvo nadzora nad ustreznostjo oskrbe v času vročinskih valov ne izvaja, saj so, kot pravijo, za to »pristojne inšpekcijske službe na področjih socialnovarstvene in zdravstvene oskrbe«. Socialna inšpekcija se na naša vprašanja, ali preverja razmere po domovih, ni odzvala. Dejstvo pa je, da je za domove po vsej Sloveniji zadolžen en sam inšpektor.

Prekomerna izpostavljenost toploti je velik stres za telo, še posebej za srčno-žilni sistem. Ravno ko so temperature najvišje, Nacionalni inštitut za javno zdravje opaža večjo umrljivost od pričakovane. Izpostavljenost vročini lahko zelo poslabša zdravstveno stanje kronično bolnih, kar se velikokrat konča z resnimi zdravstvenimi zapleti zlasti pri starejših. Starejši ljudje imajo pogosto kronične bolezni, pri njih je tudi težava, da številni med njimi zaradi pridruženih bolezni ali jemanja diuretikov ne smejo zaužiti preveč tekočine. Za starejše bolnike so lahko nevarne tudi visoke nočne temperature, usodne zanje pa so lahko temperature od 27 stopinj Celzija, ob visoki vlažnosti pa tudi že od 25 stopinj Celzija. 

Se je kateri od politikov, ki so v obdobju vročinskega vala dopustovali, vprašal, kako je starejšim v domovih, bolnišnicah, nenazadnje pa tudi tamkaj zaposlenim? Predsednik vlade se je, denimo hladil z veslanjem in se predajal spominom na mladostniška leta. Politike večinoma zanimajo ‘hitre zmage’, starejši pa največkrat niso tema, ki bi jim prinašala politične točke. Pri vsem govoričenju o uspehih dolgotrajne oskrbe, še kar ni poskrbljeno za osnove. Kot da človekovo dostojanstvo s starostjo umre.

Ljubljanska porodnišnica brez klime, mariborska jo ima

Kakšno pa je stanje v bolnišnicah? Največja bolnišnica v Ljubljani je dotrajana in energetsko neustrezna. Klimatski sistemi so ponekod stari več kot 40 let. V avli smo že dopoldne izmerili slabih 33 stopinj. Sobi niso klimatizirane.

V porodnišnici je poleti neznosno. V Mariboru imajo večino oddelkov klimatiziranih, hlajenje je urejeno tudi v porodnišnici.Večina prostorov Onkološkega inštituta Ljubljana je klimatiziranih. Hlajenje bolnišničnih oddelkov pa je urejeno s centralnim klimatskim sistemom, po potrebi si dodatno pomagajo s hladilnimi konvektorji in lokalno nameščenimi klimatskimi napravami.

V čakalnici na Polikliniki smo že v dopoldanskem času izmerili več kot 32 stopinj.