Iz dvoživk postali tri- ali štiriživke, pa bi še stavkali!

Točno leto dni po stavki zdravnikov je Fides napovedal novo stavko. Hočejo več pravic, o dolžnostih pa nič.

Piše: Nataša Markovič

Urolog, doc. dr. Simon Hawlina, je redno zaposlen v UKC Ljubljana, predava na medicinski fakulteti, zraven dela še v zasebni ordinaciji MD medicina in ima svoj s. p. Ali ima še podjemno pogodbo, ne vemo. Klinična psihologinja Sana Čoderl Dobnik je zaposlena v psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, delala je v psihiatrični kliniki Begunje, je tudi sodna izvedenka, predava na filozofski fakulteti in ima svoj s. p. Kot nam je napisala v obrazložitvi pa je časovnica drugačna. Do leta 2020 je bila polovično torej 50% zaposlena kot asistentka za psihologijo na Filozofski fakulteti in polovično ( 50%) kot klinična psihologinja v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Od leta 2020 je 100% zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Odkar dela kot sodna izvedenka kar je delo izven njenega rednega časa in ga sploh ni mogoče opravljati znotraj delovnega časa ima v registriran tudi popoldanski s.p.

Dr. Katarina Trčko je zaposlena v UKC Maribor, predava na medicinski fakulteti v Mariboru, dela v Estatiki Nobilis in ima tudi svoj s. p. Prof. dr. Saba Battelino dela v UKC Ljubjana, predava na medicinski fakulteti, v zasebni kliniki medicinski center Ambulatorij, ima podjetje S & T consulting.

Pišemo o izjemnih zdravnikih, vrhunskih strokovnjakih, predavateljih, ki pa so del javnega sistema. Sistema, kjer nastajajo čakalne vrste. Gre za zdravnike, ki svoje znanje prenašajo na mlajše, in gre za zdravnike, ki smo jim skozi vsa leta omogočili, da dobro zaslužijo. Ne vemo, ali so omenjeni del sindikata Fides, ne vemo, ali bodo devetega januarja stavkali. Vzeli smo jih za primer, da prikažemo, kaj vse jim je ta država skozi leta omogočila. Brezplačno izobraževanje, delo v javnem sektorju, delo v zasebnem sektorju, svetovanja, poučevanje. Vsi ti zdravniki delajo v javnem sistemu, kjer so čakalne vrste nedopustno dolge.

Čakalne vrste na očesni kliniki so daljše od enega leta, torej 365 dni, na prvi redni pregled pri urologu v UKC Ljubljana se čaka vsaj 121 dni, da o kliničnih psihologih ne pišemo. So posebna kasta, o kateri bomo še pisali. Torej, zdravniki v Sloveniji imajo zares odprte vse karierne priložnosti. V programu dela za leto 2023 v UKC Ljubljana lahko preberemo, da so se sredstva za izobraževanja zdravnikov podvojila. V tabeli številka dvaindvajset je zapisano, da se višajo iz dveh milijonov na štiri milijone. Pa vse to še ni dovolj. Hočejo svoj plačni steber s še višjimi plačami. Tudi prvi človek Fidesa, ki je napovedal stavko, Damjan Polh, je redno zaposlen v Splošni bolnišnici Izola, že vrsto let pa ima svoj s. p. Hkrati ima čas še za sindikalne obremenitve, enako eden od podpredsednikov Fidesa, radiolog Milenko Stanković. Zaposlen je v UKC Ljubljana, hkrati ima svoj s. p za specialistično zunaj bolnišnično zdravstveno dejavnost. Še več. Zdravniki so v javnem zdravstvu najbolj plačani od vseh. Izborili so si napredovanja v najvišje plačne razrede, med 50 najbolje plačanimi v javnem sektorju po podatkih OPSI so vedno večinoma zdravniki. Zdravnikom je politika že omogočila odprt trg za ustvarjanje bistveno večjega dohodka, kot je to omogočeno drugim. V mnogih poklicih je prehajanje med javnim in zasebnim prepovedano, omejeno s konkurenčnimi klavzulami, ali pa tako naporno, da praktično ni izvedljivo. Če pa je, je plačano veliko manj, kot za svoje usluge računajo zdravniki. Predvsem pa je tako. V osnovni dejavnosti, v svoji redni službi, mora biti delo narejeno, da lahko potem delaš in prehajaš drugam.

Opozorilno kolesarjenje ob prvi obletnici vlade iniciative Glas ljudstva.
M24/

Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva, ki se zavzema za dostopno javno zdravstvo in je eden redkih, ki je ohranil svojo držo tako pri desnih kot levih, pravi, da je »skrajni čas, da gredo na ceste pacienti,« kot so to naredili že lani. Zdravniki namreč vsa leta stavk samo zahtevajo, nič pa ne obljubijo nazaj.

V Sloveniji na področju zdravstva vlada anarhija, zaradi katere ljudje umirajo.

Nesprejemljivo je:

-da gre lahko zdravnik med delovnim časom v javnem zdravstvu delati na zasebno kliniko ali na fakulteto ( v Tarči smo razkrili »štempljanje« zdravnikov v vlakcih);

-da k določenemu zdravniku v UKC Ljubljana dopoldne ne moreš priti zaradi dolgih čakalnih dob, lahko pa ga plačaš popoldne v zasebni ordinaciji;

-da ob sobotah v UKC delajo mladi, na mastno plačane nedelje pa njihovi starejši kolegi;

-da vsak dan v UKC Ljubljana (po poročanju POP TV, avgusta letos) manjka 240 zdravnikov, ker imajo dopuste tudi do 60 dni na leto;

- da je v poletnih mesecih in med prazniki dopuščeno, da je v bolnišnicah bistveno manj zdravnikov;

-da na medicinski fakulteti ne odprejo več vpisnih mest za zdravnike.

Nihče zdravnikom ne omejuje njihovih pravic. Vendar pa javnost pričakuje, da bodo ob svojih zahtevah dali od sebe kakšne zaveze. Življenje je namreč sestavljeno iz pravic in dolžnosti. In te bi morale veljati tudi za njih. Kdaj bodo nam, pacientom, dali zavezo za skrajševanje čakalnih dob?

Ta trenutek nedopustno dolgo na preglede v državi čaka 110 tisoč oseb. Med njimi bo kakšen prej umrl, preden bo dočakal zdravnika. Zakaj jih vlada preprosto ne pozove, da skrajšajo čakalne dobe, ter z njimi brez dodatnih milijonov uskladi časovnico in jim začasno na podlagi »skrbi za javno zdravje prebivalstva« odpravi pravico do popoldanskega dela, kot je to predvidevala koalicijska pogodba?!

Kot je v petek, 22. novembra, povedal Jaša Jenull, se zdravniki nikoli ne oglasijo, ko je potrebno »zavarovati pacienta, ne oglasijo se v primeru zdravniških napak«, ne oglasijo se pri korupciji v zdravstvu. Vedno pa se oglasijo pri pravicah. Niso vsi zdravniki včlanjeni v Fides in mnogi so, ki delajo dobro, dvojno, tudi namesto svojih kolegov. In mnogi od nas imamo z njimi odlične izkušnje. Zato poziv vsem tem: »Recite ne Fidesu!« Stavka je etično sporna.