Je Emilija Stojmenova Duh ugrabila ministrstvo za digitalno preobrazbo? Zakaj se kruhoborsko oklepa svoje funkcije in čemu jo predsednik vlade in njen strankarski šef Robert Golob ščiti do zadnjega diha? Javili so se nam ljudje v težkih življenjskih okoliščinah, ki računalnika niso prejeli, med drugimi pa so ga dobili taki, ki izigravajo državo. Po naših informacijah na CSD vršijo pritisk, da socialne delavke uporabnikom ponujajo računalnike, da bi jih čimprej razdelili. Mamici samohranilki, ki je bila zavrnjena, smo medtem predali prenosnik donatorja.

»Učiteljica, a misliš, da bom končno dobil računalnik?« je ob koncu preteklega šolskega leta spraševal eden od učencev iz Osnovne šole Šenčur. Vlogo za pridobitev računalnika je družini, ki jo poleg zdravstvenih težav pestijo tudi težke finančne razmere, pomagala spisati specialna in rehabilitacijska pedagoginja Maša Gril. Družino je spodbujala k oddaji vloge in bila zatrdno prepričana, da bo učenec končno prejel čisto pravi računalnik. Vloga je bila zavrnjena, ker je družina presegla cenzus za nekaj evrov. Vložili so pritožbo.

Prišle so počitnice in za njimi novo šolsko leto. »Na začetku šolskega leta mi učenec, prinese odločbo, izdano 22. avgusta, s katero nam sporočajo, da je tudi naša pritožba zavrnjena. V njej med drugim piše, da mami predlagajo, naj še naprej spremlja javne pozive, ker da mogoče bo pa enkrat ustrezala. Poguglam in vidim, da je že tretji javni poziv za dodeljevanje računalnikov šel ven samo štiri dni kasneje, 26. avgusta. Po teh pogojih je družina upravičena do računalnika tudi na papirju - v resnici pa je upravičena še do marsičesa,« tako nam pripoveduje pedagoginja Maša Gril, katere osrednja skrb so tudi otroci s socialnega roba.

Mamici dveh otrok smo predali računalnik donatorja

Na preiskovalno.si smo poročali tudi o nenavadni zavrnitvi prošnje za dodelitev računalnika samohranilki iz območja Celja. Mamica dveh šoloobveznih otrok, ki je ustrezala zahtevanim pogojem, računalnika ni prejela, ker je prošnjo oziroma vlogo poslala preko elektronske pošte. Zavrnili so jo z obrazložitvijo, da »informacijski sistem sklada ne podpira prejemanja e-vlog,« kar je naravnost absurdna trditev v času, ko digitalna preobrazba postaja ključni del modernizacije državnih uprav po vsem svetu, še posebej pa v Sloveniji, kjer smo digitalizaciji posvetili celo ministrstvo – z uradoma in zaposlenimi v Ljubljani in Mariboru! Zavrnitev e-vlog je izgovor, ki kaže ne samo na zastarelost in neučinkovitost javno-upravnega sistema, pač pa tudi na popolno neskladje z deklariranimi cilji ministrstva za digitalno preobrazbo.

Po objavi našega članka o zavrnjeni mamici dveh otrok, pa se nam je oglasil Nejc Novak, odvetnik in ustanovitelj Nlaw, ki je samohranilki podaril računalnik. Z digitalno ministrico pa ga veže prav posebno razmerje. Specifična javnost ga morda pozna po njegovem izzivu, ki ga je postavil Emiliji Stojmenovi Duh, ko je na kongresu menedžerjev pred dvema letoma z njo stavil, da vladi v enem letu ne bo uspelo izvesti niti ene reforme, ki bi ustvarila bolj stimulativno in podporno podjetniško okolje. Na žalost je stavo dobil.

Gre za prenosnik Zenbook ux433 z win 11, Intel i5 procesorjrm in 8gb Rama. Naložili so tudi libre office. »Ta računalnik bo zadostil vsem potrebam, ki jih ima povprečen učenec ali dijak. Ima sicer manjši SSD disk (256 gb; razpisni pogoj je 512 gb), manj zmogljiv procesor in zaslon manjših dimenzij. Je pa dovolj odziven in predober za to, za kar se bo uporabljal. Le disk se lahko hitro zapolni, če se ne pazi, kaj vse se shranjuje na njem. A pod črto je še vedno povsem soliden računalnik,« pa je napravo za nas komentiral računalniški strokovnjak in dodal še, da se je država z nabavo računalnikov »pretiravala, namesto ugotavljanja potreb in njihovemu prilagajanju, pa se je na veliko kupilo na pamet.«

Pritiski na socialne delavke?

V teku je zdaj že tretji poziv za računalnike, na javni štipendijski sklad pa je prišlo 16.146 vlog, pri čemer so v zadnjem pozivu, ko je ministrica razširila nabor upravičencev na vse razrede prejemnikov otroškega dodatka, več kot 11.000 vlog in še prihajajo. »Trenutno je skupaj izdanih 2247 pozitivnih odločb, s katerimi se je dodelila računalniška oprema, od tega je bilo v drugem pozivu izdanih 1110  pozitivnih odločb. Prvi poziv je zaključen, odločanje v okviru drugega je v procesu zaključevanja. Odločbe na podlagi 3. javnega poziva še niso bile izdane, poteka še obravnava vlog.« Naj dodamo še, da so po našem poročanju na Skladu optimizirali računalniški sistem in je vloge možno zdaj oddati tudi elektronsko!

Tako velik odziv gre pripisati tudi navodilom socialnih delavk, smo izvedeli neuradno, ki morajo uporabnikom Centrov za socialno delo dobesedno ponujati računalnike. Objavljamo tudi enega od takšnih dopisov:

Glavni razlogi, zakaj bi bilo smiselno, da ministrica odstopi

Ugotovitve koruptivnih tveganj in negospodarnosti ravnanja ministrice zmanjšujejo zaupanje javnosti v njeno sposobnost vodenja in upravljanja z javnim denarjem. Ne gre za sveto vojno proti ministrici Stojmenova Duh, ampak za enake in pravične vatle. Predsednik vlade Robert Golob se je do zdaj z neznosno lahkostjo znebil številnih ljudi okoli sebe in jih dobesedno vrgel čez rame tudi zavoljo osebnih kapric, kot je bila kmetijska ministrica Irena Šinko – če ste pozabili, so jo odstrelile nutrije, ki so globalno opredeljene kot ena izmed najbolj invazivnih živalskih vrst, njegovi partnerki Tini Gaber pa so predstavljale boj proti lobijem. Ali odstop ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, tesne politične zaveznice Roberta Goloba in financerke njegovega Gibanja Svoboda, ki je politični funkciji pomahala v slovo zaradi potovanja v New York in 300.000 evrov, ki jih je dodelila svoji prijateljici, razpis pa je bil po medijskem razkritju razveljavljen. Ključno je, da je ministrica priznala subjektivno odgovornost in odstopila.

Medtem ko je Emilija Stojmenova Duh samo z nakupom računalnikov zapravila skoraj 50-krat višji znesek in državljane oškodovala za več kot 6,5 milijona evrov, pa še kar uživa zaupanje politične oligarhije. Vse pomembne institucije v državi, kot sta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije, na izsledke AVK in DKOM pa še čakamo, so ugotovile neracionalno, netransparentno in razsipno ravnanje z denarjem državljank in državljanov ter sum korupcije pri oddaji javnega naročila za nakup 13.000 računalnikov. To so institucije vladavine prava, ki so ne samo nadzornik, ampak tudi branik porabe javnega denarja in visoke stopnje integritete nosilcev javnih funkcij, ki sta srce transparentnega delovanja družbe in pravne države. Pri ministrici nismo videli ne enega, ne drugega. Videli pa smo, da so na prvem mestu interesi političnih zaveznikov in ne državljanov! Doživeli smo popolno ignoranco teh institucij, ki jih je politika potisnila v kot, da so namen samo same sebi!

Enako smo pod Golobovo vlado že občutili pri aferi Litijska, kjer mnenje varuhov demokracije, javnega prava in smotrne porabe javnega denarja pri politiki prav nič ne šteje! Iz preteklosti pa smo že doživeli, da sta zaradi poročila protikorupcijske komisije zapustila funkciji tako prvak SDS Janez Janša kot šef Pozitivne Slovenije. Prvi se je moral posloviti z mesta predsednika vlade, zadnji pa je odstopil z mesta predsednika stranke! 

Pred drugo interpelacijo digitalne ministrice - medtem ko še naprej skriva svoja pojasnila in se izogiba zaslišanju pred parlamentarno komisijo in se izgovarja na to, da je »ženska in čefurka«, - smo sistematično in po alinejah razdelali vse neučinkovite projekte in napake njenega ministrstva na škodo proračuna. Da torej parlamentarna odisejada ne bo še ena v nizu zapravljanja našega denarja in brezplodna predstava za javnost, menimo, da bi morala ministrica odstopiti. Tu so glavni razlogi, zakaj bi bilo to smiselno:

1. Negospodarna nabava 13.000 prenosnikov na škodo državljanov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je - kot smo razkrili pred slabim letom - kupilo 13.000 računalnikov za skupno ceno 6,5 milijona evrov, kar pomeni približno 500 evrov na računalnik, čeprav smo na našem portalu ugotovili, da so jih preplačali najmanj za 100 evrov po kosu. Ministrstvo kljub masovnemu nakupu ni poskusilo izkoristiti možnosti, da bi si zaradi velike količine izpogajalo popust, s čimer bi lahko prihranili veliko davkoplačevalskega denarja. Tudi Računsko sodišče je kasneje ugotovilo, da nakup računalnikov ni bil izveden v skladu z načeli gospodarnosti in učinkovitosti. Kot smo razkrili, računalniki nimajo programske opreme, kar nas bo stalo še dodatnih 300 tisočakov.

2. Sumi kartelnega dogovarjanja ponudnikov

Na javnem razpisu so bila izbrana štiri podjetja, ki so prejela posel za nabavo računalnikov. To so Unistar, Lancom, Acord in Gambit. Vsako podjetje je prejelo naročilo za 3.250 računalnikov, pri čemer je vsako od njih zaslužilo približno 100 evrov na kos. To je sprožilo sume, da so se podjetja kartelno dogovarjala glede posla. Sume kartelnega dogovarjanja še preiskujeta Agencija za varstvo konkurence (AVK) in policija. Komisija za preprečevanje korupcije pa je pri poslu, na katerega smo prav na našem portalu posumili, da gre za kartelno dogovarjanje dobaviteljev,  ugotovila več korupcijskih tveganj predvsem glede nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila:

- Postopek je bil izveden brez jasnih ciljev in meril, ki so bila določena šele naknadno z zakonsko novelo,
- Niso bila upoštevana načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo sorazmernosti,
- Obstaja sum, da so bile tehnične specifikacije razpisa prilagojene določenim ponudnikom,
- Ministrstvo ni upoštevalo dejanskih potreb in ni zagotovilo varovalk glede garancijskih rokov opreme, večina računalnikov pa bo na voljo za uporabo šele po preteku garancijskega roka,
- Le ponudniki, pri katerih je MDP opravilo analizo trga, so oddali ponudbe, kar kaže na usklajen nastop.
- Vsak od štirih ponudnikov je bil najugodnejši v enem od štirih sklopov, kar kaže na usklajen nastop.

Nepravilnosti so se pokazale tudi pri sklepanju aneksa za dodatnih 3000 računalnikov, ki je bil po mnenju KPK »Sklenjen v nasprotju z zakonom, saj ni bil neposredno povezan s prvotnim naročilom in računalniki niso bili uporabljeni za prvotni namen oziroma vse upravičence, ampak za javne zavode. S takšnim ravnanjem je bila izključena možnost drugih ponudnikov, da bi lahko ponudili svoje blago. Zaradi suma kršitve Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) je KPK zadevo odstopil Državni revizijski komisiji (DKOM), kjer še niso zaključili postopka.

3. Garancija pred iztekom in plačevanje skladiščenja

8000 računalnikov še vedno leži v skladišču, kjer se jim izteka garancija. Prvim računalnikom že novembra. Za skladiščenje računalnikov mesečno plačujemo okoli 2500 evrov, skupaj okoli 14 tisočakov, kar predstavlja še eno nesmotrno porabo proračunskih sredstev.

4. Zastarelost računalnikov in nenavaden operacijski sistem

Računalniki so opremljeni z operacijskim sistemom Linux Pop!_OS, ki ni najbolj priljubljen med uporabniki, saj so mnogi bolj vajeni sistema Windows. Nekateri prejemniki so že javno izpostavili, da imajo težave z delovanjem tega sistema. Težava je tudi v tem, da bodo računalniki zaradi hitrega tehnološkega napredka in počasne razdelitve kmalu zastareli, kar pomeni, da se je večmilijonska naložba izkazala za neučinkovito.

5. Nejasen namen računalnikov in pisanje zakona za nazaj

Ministrica je sprva izjavila, da so računalniki namenjeni otrokom iz socialno ogroženih družin, vrtcem in šolam, po katastrofalnih poplavah pa je ploščo obrnila in trdila, da so namenjeni tudi poplavljencem. Sprenevedanje glede ciljne skupine in namembnosti računalnikov je sprožilo dvome o tem, ali ministrstvo sploh ima jasno strategijo za razdeljevanje. Izkazalo se je, da je nima, saj so z vedenjem predsednika vlade in z zakonom za nazaj popravljali pravno podlago za razdelitev računalnikov. S tem dejanjem je vlada legalizirala razdeljevanje računalnikov, ministričinemu ravnanju pa dala lažno legitimiteto.

6. Onemogočena elektronsko oddajanje vlog

Kljub digitalnemu poslanstvu ministrstva njegovi upravni organi niso dopuščali možnosti, da bi upravičenci vloge za pridobitev računalnikov lahko oddali tudi elektronsko. Čeprav zakonodaja omogoča elektronsko komuniciranje, so bile vloge, poslane z e-pošto zavrnjene, čeprav je upravičenec ustrezal kriterijem za pridobitev računalnika. Ta šlamastika in nepripravljenost na digitalizacijo je v nasprotju z nalogami ministrstva, katerega osrednji cilj naj bi bila prav digitalna preobrazba in opismenjevanje ter poenostavljanje postopkov. Zavrnitev vlog zaradi tehnične neustreznosti sistema, ki bi moral omogočati digitalne postopke, je jasen znak nekompetentnosti pri digitalizaciji.

7. Slaba digitalna preobrazba in poročilo Evropske komisije

Poročilo Evropske komisije o digitalnem napredku Slovenije je razkrilo, da Slovenija na področju digitalne preobrazbe in krepitve digitalnih kompetenc prebivalstva nazaduje. Kljub trditvam ministrice, da je digitalna transformacija uspešna, se Slovenija uvršča pod povprečje EU na področju digitalne preobrazbe, kar je potrdila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. To dodatno kaže na neuspešnost ministrstva.

8. Nepregledni javni projekti in sum nesmotrne porabe denarja

Ministrica je s projekti Mobilni heroji, Digi točke in kampanjo Premisli, nato stisni, porabila ogromno proračunskega denarja, projekti pa niso prinesli pričakovanih rezultatov. V primeru digi točk za 6,5 milijona evrov so na nekaterih točkah zabeležili le nekaj obiskov na mesec, zato jih je že po nekaj mesecih ukinila. V kampanji Premisli, nato stisni za boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu so porabili 160 tisoč evrov, strokovna javnost pa je v predstavljenih vsebinah prepoznala napačno sporočilnost. Pol milijona pa je šlo za projekt potujočih delavnih v kombijih Mobilni heroji, kjer je posel najprej uredila podjetju, kjer je prej delala njena študentka in zdaj najtesnejša sodelavka na ministrstvu. Bralci so nam poročali in pošiljali fotografije, da so kombiji, ki naj bi zagotavljali storitve, samevali na parkiriščih.

9. Zapravljivost za prestiž

Kot smo razkrili, je bila med bolj zapravljivimi ministri te vlade, in se je na račun davkoplačevalcev rada gibala na mondenih dogodkih, kot je denimo Davos, službeno kartico pa uproabljala za prestižne hotele in restavracije. Ministrici so očitali zasebni turizem tudi pri potovanju na Kitajsko, kjer se je udeležila zasedanja ekonomskega foruma, kar naj ne bi imelo nobene zveze z njenim ministrstvo, šlo naj bi celo »za njeno osebno mreženje.« 

Interesi politike pred interesi državljanov?!

Emilija Stojmenova Duh pa kljub številnim spodrsljajem in negospodarnemu ravnanju še vedno uživa podporo predsednika vlade Roberta Goloba.

Ministrica Stojmenova Duh bi morala odstopiti zaradi resnih napak pri vodenju projektov, negospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi, neuspešne digitalne preobrazbe ter pomanjkanja odgovornosti. Za vse našteto obstajajo dokazi! Vse to so ugotovitve Računskega sodišča in KPK. Politika pa jih vehementno ignorira!

Vztrajanje na položaju in pokrivanje odgovornosti je obenem tudi klofuta tema dvema institucijama, ki bi morali biti v pravni državi spomenika neodvisnosti in integritete. Odgovornost je izključno pri nosilcih javnih funkcij, ki morajo z dobrim zgledom slediti visoki stopnji integritete in si prizadevati, da integriteta na vseh ravneh družbe postane standard. Odnos politike do stebrov neodvisnosti, ki delujejo v javnem interesu, pa spodkopava ne samo zaupanje v najvišje nosilce politične oblasti, pač pa tudi v državno upravo in transparentno porabo javnega denarja.

Če je ministrica zaradi svoje politične povezave in podpore stranke v privilegiranem položaju in ji to omogoča, da se izogne posledicam za svoje ravnanje, to vzbuja dvome o odgovornosti in transparentnosti v vladi, predvsem pa o tem, ali so na prvem mestu interesi državljanov ali političnih zaveznikov.