Suzana Hötzl, vodja notranje revizije na ministrstvu za pravosodje, ki je v svoji reviziji dokazala, da so za nakup stavbe na Litijski 51 krivi pri ministru Klemnu Boštjančiču in na vladi, kjer razporejajo in odobrijo finančna sredstva, je vse od ugotovitev objekt blatenja, diskreditacij, mobinga ter groženj z odpovedjo. V reviziji je namreč ugotovila, da za večmilijonski nakup stavbe na Litijski ne morejo biti krivi zaposleni, ki so brez formalnih pristojnosti pri izplačilu več milijonov evrov, pač pa ministrstvo za finance in vlada. Ker ima politika pod dr. Robertom Golobom (prevelik) vpliv nad neodvisnimi institucijami (kot so policija in mediji) in s tem moč nad navadnimi uslužbenci, se je Hötzlova po pravico odpravila na sodišče. Gre namreč tudi za povrnitev ugleda in kredibilnosti, ki sta ji bila zaradi politično-medijske gonje okrnjeni.

Spomnimo: v prvih nekaj dneh lanskega leta so bile med vestmi v medijih tiste, ki naj bi krivdo za nakup z vlade uperile v zaposlene na ministrstvu za pravosodje. Mediji so namreč nekritično glede na pooblastila poročali o povezavah zaposlenih s stranko SDS. Četudi so znotraj ministrstva za pravosodje zaposleni res povezani s stranko SDS, niso imeli nobenih pooblastil ali formalne moči odločati o prerazporeditvi sredstev in o sedemmilijonskem nakupu stavbe na Litijski 51, pravijo naši viri. Zadnjo besedo je imela in ima vedno vlada. Ko je revizorka ministrstva za pravosodje Suzana Hötzl ugotovila, da nakupa ni bilo potrebno opraviti v letu 2023, ker ne spada med namene, za katere se v skladu z 48. členom namenijo sredstva iz proračunske rezerve, se je nanjo začel osebni napad, najprej preko medijev. Še več, ker je Hötzlova ugotovila, da je krivda na ministrstvu za finance, ki je neupravičeno prerazporedilo finančna sredstva za nakup, so stekle še druge aktivnosti za blatenje in krnitev njenega imena. O kriminalizaciji zaposlenih smo pisali v članku Revizija Litijske; po nakupu so bile vse aktivnosti usmerjene v prikaz kriminalnega ozadja (zaposlenih). Prav predsednik vlade dr. Robert Golob je po poročanju Dela napovedal, da bodo naredili pregled notranje revizije Suzane Hötzl, ki je bila kasneje očrnjena. (Podoben modus operandi smo videli pri nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar).

(Da se je njeno poročilo uporabilo za obračunavanje je opozoril tudi predsednik združenja notranjih revizorjev IIA Slovenije).

In tako se je začelo.  Na uradu za proračun so sestavili ekipo, ki naj bi naredila poročilo, ki bo ministra Boštjančiča in vlado dr. Roberta Goloba opralo krivde oziroma bo v medijih služilo kot »povračilni udarec« za revizorko. Urad za nadzor proračuna, ki sploh nima nikakršnih pooblastil za take manevre, je v naslednjih mesecih ugotavljal, kot je nekritično poročalo Delo, da notranja revizija nakupa poslovne stavbe na Litijski 51 ni bila uvedena na podlagi odredbe ministrice za pravosodje, češ da ima le ministrica edina pravico odrejati izredne notranjerevizijske preglede. Prav tako so na uradu za nadzor proračuna ugotavljali nekakšne okoliščine, ki naj bi ustvarjale dvom v nepristranskost revizije Suzane Hötzl, kar je, kot pravijo, povsem v nasprotju z delovnimi nalogami urada, saj gre za subjektivne ugotovitve urada, ki se imenuje »Urad za nadzor proračuna«, kjer se ukvarjajo s številkami oz. proračunskimi sredstvi. Urad za nadzor proračuna pa se je ukvarjal z okoliščinami nastanka nekega revizijskega poročila in mediji so to povzemali. Na drugi strani pa je ugotovitvam notranje revizije Suzane Hötzl prikimalo prav Računsko sodišče, ki je bilo kasneje prav tako kaznovano z odvzemom skoraj štirih milijonov evrov sredstev. 

Zaradi »ugotovitev oz. poročila« urada za nadzor proračuna, ki so bile narejene »brez popolne dokumentacije, konkretizacije, brez zagovora«, je Suzana Hötzl vložila tožbo pred Upravnim sodiščem, s katero ta dokument tudi izpodbija. Hkrati pa se  Suzana Hötzl bori za pravico tudi na delovnem mestu. Kot smo poročali, je namreč zaradi svojega dela, torej revizije nakupa stavbe na Litijski 51, ki ga je naredila na skoraj sto straneh, dobila opozorilo pred odpovedjo, v katerem je v enem delu zapisano, »da ni izpolnjevala delovnih nalog, da je nevestno in nepravočasno oz. malomarno izvrševala delovne naloge ter kršila zakone in opustila dolžnosti ravnanja v zvezi z delom«

Pri tem se sprašujemo:

Če vodja službe za revizijo na ministrstvu za pravosodje Suzana Hötzl res ni imela nikakršne podlage za izdelavo skoraj 100 strani dolge revizije, je dodatno delo, ki ga je mimogrede vsebinsko potrdilo tudi Računsko sodišče, razlog za opozorilo pred odpovedjo? Katera dela je opustila ali malomarno izvrševala, pa nismo izvedeli. Ministrstvo za pravosodje se namreč ni odzvalo na prošnjo s pojasnili v tej zadevi, tako jih nismo mogli vprašati nič glede opomina in discipliniranja revizorke. Zapisali so, da odprtih delovnopravnih postopkov ne morejo komentirati.

Hötzlova se je na opozorilo pred odpovedjo pritožila; kot je za  RTV SLO povedal sindikalist Frančišek Verk, je šlo pri opozorilu pred odpovedjo za obliko pritiska, da vodjo revizije utišajo. Ta je v svojem devet strani dolgem zagovoru napisala, da je bilo njeno poročilo nepristransko, strokovno in objektivno, medtem ko je bil njen nadzor, ki ga je izvedel urad za nadzor proračuna, izveden brez pooblastil, da niso imeli, kot so priznali, celotnega spisa, kar pomeni, da so pavšalne ugotovitve nastale brez dokumentov, da niso opravili na ministrstvu za pravosodje nobenega razgovora, da niso upoštevali nobenih dokazov, da urad za nadzor proračuna še nikoli ni izvedel česa podobnega.  

Ob tem povejmo, da več kot leto po nakupu na ministrstvu za pravosodje niso odločili, kaj bi storili s stavbo, čeprav smo prav na Preiskovalno.si razkrili, da je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) dopustila kar 22 možnih namembnosti v tem območju, med katerimi so tudi stavbe javne uprave. Katere vse, si lahko preberete v članku. Vsekakor bo imela besedo tudi Lucija Remec, ki je na ministrstvu zaposlena v službi za nepremičnine in investicije pravosodnih organov, hkrati pa je žena direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Bo imel sklad kakšno vlogo? Hkrati je v stiku z direktorjem DSU Mitjem Križajem (DSU upravlja z nepremičninami), ki je bil pri v aferi Litijska prišepetovalec ministrici Andreji Katič, čeprav bi se zaradi izvorne vpletenosti v oceno vrednosti nepremičnine, o čemer smo pisali v članku, lahko izločil. Križaj nam je namreč v telefonskem pogovoru zagotovil, da ga Litijska 51 ne zanima. Ga res ne?

Litijska 51 pa po enem letu zaradi neodločnosti ministrice Katičeve in njenih svetovalcev sicer povzroča stroške.

Kot so nam odpisali z ministrstva za pravosodje, so stroški sledeči:

 - NUSZ (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) za 7 mesecev – 31.554,24 EUR 

- računi JP Voka Snaga, d. o. o. (omrežnina oskrba s pitno vodo, omrežnina odvajanje komunalne odpadne vode, omrežnina čiščenje komunalne odpadne vode, odvajanje padavinske odpadne vode, omrežnina odvajanje padavinske odpadne vode, čiščenje padavinske odpadne vode, omrežnina čiščenja padavinske odpadne vode) za 7 mesecev -  3.218,73 EUR

- izvajanje varovanja stavbe, tako fizičnega kot tehničnega – 10.151,64 EUR

- izvedba odstranitve injekcijskih igel na parceli objekta – 265,25 EUR

- dobava in montaža varovalne ograje z vrati – 13.919,94 EUR

- izvedba dodatne zaščite okna in vrat, Litijska 51, Ljubljana – 209,77 EUR

- najem kontejnerja za mešane komunalne odpadke -  68,82 EUR

- najem kontejnerja za ravno steklo -  57,29 EUR.