To so fotografije, ki smo jih posneli med večdnevnim opazovanjem zdravnikov in osebja iz UKC Ljubljana, ki v dopoldanskem času, torej med rednim delom v javni ustanovi, obiskujejo tudi zasebno kliniko čez cesto. S kakšnimi nameni hodijo k zasebniku med rednim delovnim časom? 

Obraze smo jim zakrili zaradi varstva osebnih podatkov. Ob podrobnem pregledu zaposlenih v obeh ustanovah, javni in zasebni, pa smo ugotovili, da najmanj dvajset zdravnikov iz tistih oddelkov ljubljanskega UKC, kjer so čakalne dobe najdaljše, opravlja posege tudi v zasebnem centru MD Medicina. Med njimi so nekateri resnični rekorderji z več službami hkrati. Vsega skupaj pa je zdravnikov z dvojno prakso v obeh ustanovah okoli 40.

Sedem praks naenkrat

Tole so zdravniki, ugledni strokovnjaki v svojem poklicu, ki ob redni službi v UKC Ljubljana zmorejo opravljati več zaposlitev hkrati. Izbrali smo področja, kjer so čakalne vrste najdaljše in kjer največ zdravnikov iz javnega sektorja opravlja tudi zasebno prakso.

Ortopedija

Prof. dr. Drago Dolinar, dr. med. (znan iz afere o lažnem štempljanju):
- Ortopedska klinika UKC Ljubljana
- Nadzornik in zdravnik v MD Medicina
- Ambulanta Dolinar
- Ambulatorji
- Terme Krka
- Medicinska fakulteta
- Fakulteta za tehnologijo polimerov

David Martinčič, dr. med.
- Ortopedska klinika UKC Ljubljana
- Solastnik in zdravnik v MD Medicina
- s. p.
- Medicointerna – diagnostični center Kočevje
- Arbor Mea Medical Ljubljana
- Orthops
- Artros

Doc. dr. Borut Pompe, dr. med. (znan iz afere o lažnem štempljanju):
- Ortopedska klinika, UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Katedra za ortopedijo, pedagoški sodelavec

Prof. dr. Matej Drobnič, dr. med
-Ortopedska klinika UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Izredni profesor na MF Ljubljana
- Glavni zdravnik NK Olimpija
- Sodelavec Inštituta za medicino in šport Ljubljana

Izr. prof. dr. Janez Brecelj, dr. med
- Ortopedska klinika UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Sodni izvedenec

Asist. dr. Tanja Slokar, dr. med.
- Ortopedska klinika UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Estetika Nobilis Ljubljana
- MF Ljubljana (aktivno vodi vaje za študente medicine)

Doc. dr. Klemen Stražar, dr. med.
- Ortopedska klinika UKC Ljubljana
- MD Medicina
- 15 let zdravnik v ženskem rokometnem klubu Krim Mercator
- Uradni zdravnik moške članske hokejske reprezentance
- Docent na MF Ljubljana
- Ambulanta Zdravje

Asist. dr. Lovro Suhodolčan, dr. med.
- Ortopedska klinika UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Diagnostični center Bled

 Klemen Avsec, dr. med.
- Ortopedska klinika UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Ambulanta Zdravje

Klemen Bošnjak, dr. med.
- Ortopedska klinika UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Predavatelj na MF Ljubljana
- Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost, Klemen Bošnjak, s. p.

Kardiologija

Asist. dr. Janez Toplišek, dr. med.
- Klinični oddelek za kardiologijo UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Glavni mentor specializacije za področje kardiologije na MF Ljubljana
- Diagnostični center Bled in Cardial
- Echo Janez Toplišek, s. p.

Nevrokirurgija

Dr. Boštjan Matos, dr. med.
- Klinični oddelek za nevrokirugijo UKC Ljubljana
- MD Medicina
-. Hippocratis Medico

Nevrologija

Doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med
- Nevrološka klinika UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Predavatelj na MF Ljubljana
- Sodni izvedenec

Otorinolaringologija

Aleš Matos, dr. med.
- Klinika za otorinolaringologijo UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Grošelj – Matos ORL ambulanta
- Iz Kabineta predsednika vlade (oktober 2023) prejel 350 € nakazila (Šlo je za plačilo nastopa na violino violinistke Barbare Zalaznik Matos na srečanju predsednika vlade s skupino ameriških kongresnikov na Ljubljanskem gradu, 3. septembra 2023, so nam pojasnili na Ukomu.) 

Iztok Fošnarič, dr. med.
- Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Grošelj – Matos ORL ambulanta
- ORL Medicina

Urologija

Jure Bizjak, dr. med.
- KO za urologijo kirurške klinike UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Paracelzus kirurgija
- Inštitut za DNK analize

Borut Gubina, dr. med.
- KO za urologijo kirurške klinike UKC Ljubljana
- MD Medicina
- Diagnostični center
- Splošna bolnišnica Jesenice

Simon Hawlina, dr. med
- KO za urologijo UKC Ljubljana
- MD Medicina
- MF Ljubljana

Služba za korporativno varnost UKC Ljubljana je, kot smo izvedeli, enega izmed zdravnikov, zaposlenih v UKC, zalotila med rednim delovnim časom, da odhaja čez cesto na delo v zasebno kliniko. Dobil pa bo samo opomin, saj ima zdravnik dovoljenje za delo tudi drugje, in sicer v 20-odstotnem obsegu pri zasebniku, 80 odstotkov dela pa opravlja v javni bolnišnici. Takih zdravnikov, za katere vedo v službi korporativne varnosti, je po vedenju vodstva še kar nekaj. Nismo pa izvedeli, ali gre morebiti tudi za katerega od zdravnikov z zgornjega seznama. Ampak uradno je bolnišnica pri preganjanju dvojnih praks brez pravne moči, saj se zdravniki očitno tudi med rednim delom lahko vedno izgovorijo na 20 odstotkov dela v drugi ustanovi.

Za vse navedene zdravnike smo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja poslali vprašanja v UKC Ljubljana, o opravljenih posegih v javnem zavodu, o čakalnih vrstah na njihovih oddelkih, o dovoljenjih za delo drugje ipd., odgovore še pričakujemo.

V javni bolnišnici se čakalne dobe daljšajo

Ker se Slovenci v pravicah in razvoju družbe radi primerjamo z razvitim severom, smo na našem portalu pred časom objavili primerjavo med pravicami, ugodnostmi in plačami slovenskih in nemških zdravnikov. V Nemčiji ni čakalnih vrst. Zaposlitev zdravnikov za nedoločen čas ni samoumevna, če ne dosegajo pričakovanih rezultatov, jim pogodbe ne podaljšajo. Zdravniki morajo biti na voljo za paciente tudi med dopustom. »Ne poznam natančno slovenskega zdravstvenega sistema, a zdravniki v Nemčiji enakega dela kot pri delodajalcu ne morejo opravljati tudi drugje, če ob tem ne plačajo enakih davkov in prispevkov. Če bi to počeli, bi zelo hitro vzbudili zanimanje davčnih organov,« je za Delo komentiral Hans-Jörg Freese, vodja stikov z javnostmi največjega sindikata zdravnikov v Nemčiji Marburger bund, ki zastopa več kot 135.000 zdravnikov po celotni državi.

Medtem ko v Nemčiji dajejo velik poudarek delovni etiki in disciplini, pa v Sloveniji kljub dokazom v aferi z lažnim evidentiranjem delovnega časa, ko se je deset ortopedov na ljubljanski kliniki med epidemijo štempljalo v vlakcih, v resnici pa so svoje delo opravljali drugje in s tem povzročali dodatno daljšanje čakalnih dob na ortopediji, niso sankcionirali nobenega od zdravnikov. Razen vračila neupravičeno izplačanih covidnih dodatkov v višini 992,61 evra niso prejeli druge kazni. Okvirni termin na ortopedski kliniki za prvi pregled je druga polovica oktobra. Za posege, kot je denimo operacija gležnja, se čakalni čas podaljša v leto 2029. Za enak poseg, smo izvedeli v MD Medicini, bi prišli na vrsto konec avgusta.

Urologi so pred dvema letoma dobili ponudbo, da bi zmanjševali čakalne dobe v prostorih druge bolnišnice, bolnišnice Petra Držaja, pa so jo zavrnili! V medijih so lani pisali tudi o primerih, ko je ljubljanski urolog rakavega bolnika vpisal na konec čakalne vrste, pa o tem, da bi urologi bolnika operirali šele po njegovi smrti. Čakalna doba na urologiji je od štirih mesecev pa do nekaj let.

Na prvi kardiološki pregled zaradi srčnega spodbujevalnika se v Ljubljani čaka 147 dni. Na otorinolaringologiji pa na operacijo nosu kar 11 let. Okvirni termin za prvi nevrološki pregled je junij 2025. In tako naprej. Govorimo o oddelkih in klinikah, kjer so zaposleni zdravniki, ki opravljajo dvojno prakso pri zasebnikih.

Kljub številnim pomislekom in zavezam odločevalcev, da bodo korenito potegnili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, se to še ni zgodilo. Ni izpolnjena niti zaveza iz koalicijske pogodbe Golobove vlade: »S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, ter uvedena konkurenčna prepoved dela.«

Zasebniki imajo z zdravniki dvoživkami manj stroškov

Dvojna praksa zdravnikov omogoča zdravnikom večje zaslužke, saj se plače v javni mreži ne morejo primerjati s plačili pri zasebnikih, največje breme tovrstne prakse pa občutijo prav bolniki. Zasebniki pa zdravnikom plačajo samo opravljeno storitev, nimajo pa z njimi stroškov za socialno varnost, plačilo dopusta, bolniške, izobraževanj … Medtem ko naj bi bil eden od razlogov tudi stik z zahtevnejšimi bolniki, pa se je za časa ministrovanja Danijela Bešiča Loredana pokazalo, da to ne drži. Zdravstvene storitve je takrat država bogato nagradila s 130 milijoni evrov. Največ, kar 50 milijonov iz interventnega zakona, so razdelili zasebnikom/koncesionarjem za estetske, oftamološke in ortopedske posege, kar pa ni vplivalo na skrajšanje čakalnih vrst v javni mreži! V zasebnih ambulantah praviloma opravljajo zgolj manj zahtevne posege, prve preglede in diagnostične storitve, medtem ko se zahtevnejše operacije in dražji posegi še vedno izvajajo v javnem zdravstvenem sektorju.

Poleg etičnih in strokovnih izzivov dvojna praksa zdravnikov prinaša tudi širše sistemske probleme. Zdravniki, ki prehajajo med javnim in zasebnim sektorjem, so neprestano v konfliktu interesov med javnimi dolžnosti in zasebnimi interesi. Favoriziranje pacientov na podlagi plačilne zmožnosti lahko vodi do neenake obravnave in zmanjšanje dostopnosti do kakovostnih storitev. Dvojna praksa lahko povzroči tudi preobremenjenost zdravnikov, kar vodi do zmanjšanja kakovosti oskrbe in povečanja tveganja za napake, ki jih praviloma zaznavamo v javnem zdravstvu. Veliko je tveganj za erozijo javnega zdravstva.

Neenaki vatli za zdravnike in druge javne uslužbence

Čeprav za javni sektor veljajo podobna pravila glede konkurenčne prepovedi kot za zasebni sektor, za zdravnike tovrstne omejitve niso mirodajne. Sedanja zakonska ureditev je slaba in diskriminatorna napram drugim javnim uslužbencem. Nenazadnje je v igri javni denar, trpi pa tudi kakovost dela in zdravstvenih storitev v javnem interesu. Največjo škodo pa utrpimo državljani. Primere sankcioniranja dvojne prakse v evropskih državah je za Delo opisal nekdanji zdravnik in zdravstveni minister Dušan Keber: »V Veliki Britaniji imajo dovoljenje za dvojno prakso samo višji svetniki, ki predstavljajo približno desetino vseh zdravnikov. Najpogosteje pa države omejujejo zaslužke v zasebnem sektorju. V Veliki Britaniji lahko zdravniki, ki delajo s polnim delovnim časom, v zasebni praksi zaslužijo le do 10 odstotkov svojega bruto dohodka v javni službi, medtem ko tisti s krajšim delovnim časom v javni službi te omejitve nimajo. V Franciji so zasebni zaslužki omejeni na 30 odstotkov javnega dohodka. V Italiji, Španiji in na Portugalskem ponujajo delavcem v javnem zdravstvenem sektorju dodatke k plači in prednost pri napredovanju, če se pogodbeno zavežejo, da ne bodo delali v zasebnem sektorju. Poleg tega v Italiji lahko na delovnem mestu napredujejo le tisti, ki delajo izključno v javni ustanovi.«

Ob tem je potrebno tudi poudariti, da ima Slovenija le 3,3 zdravnike na 1000 prebivalcev in zaostaja za povprečjem EU (3,9 zdravnikov na 1000 prebivalcev).

Po pol leta stavke vlada še ni našla rešitve

Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku murskosoboške bolnišnice napovedal, da bodo zdravniki morali izbirati med delom v javnih zdravstvenih ustanovah ali zasebnimi praksami, pri čemer prehajanje med obema sektorjema ne bo več mogoče. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da je cilj zakona ohraniti kader v javnih zdravstvenih zavodih z ustrezno motivacijo in plačilom super nadur celotnim zdravstvenim timom v javni mreži. 

Nekateri zdravniki podpirajo idejo, da bi se morali osredotočiti na delo v javnih bolnišnicah, drugi pa menijo, da bi lahko omejitev dela v zasebnem sektorju povzročila beg zdravnikov iz javnega sistema in s tem še poslabšala obstoječe težave. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zveza organizacij pacientov Slovenije in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije podpirajo vladni predlog, saj menijo, da bo tako možno rešiti kadrovsko stisko v javnem zdravstvu in preprečiti nelojalno konkurenco.

Dvo- ali večživkarstvo predstavlja zadnjih nekaj let eno največjih anomalij slovenskega zdravstvenega sistema. Tudi v času stavke zdravnikov - teče že šesti mesec, ki je izginila s prvih strani časopisov in prvih minut poročil - dvojna praksa pri zasebnikih ni zastala. Leta 2023 je bilo v javnem in zasebnem sektorju zaposlenih 1650 več zdravnikov kot leta 2014, vendar se obseg storitev ni bistveno spremenil, čakalne dobe pa so se podvojile, kažejo podatki NIJZ. Po poročanju OECD pa je Slovenija med letoma 2014 in 2021 nazadovala iz najboljše na eno najslabših mest v EU glede dostopnosti do zdravstvenih storitev. Nad dopustno dobo čaka že 140 tisoč bolnikov, 135 tisoč jih je brez zdravnika.