Nočni rafali, prestreljeni avtomobili, kamenjanje policijskih in gasilskih vozil in grožnje z uglednimi odvetniki je le nekaj primerov, o katerih so nam pripovedovali sedanji in nekdanji policisti z območja Novega mesta, ki so pri izvajanju policijskih pooblastil tarča napadov, nezakonitih snemanj, kriminaliziranj in zasmehovanj na socialnih omrežjih. Vprašanje časa je, kdaj bodo policisti začeli glave obračati stran! Preverili smo tudi podatke, ali se državljani na območju Novega mesta in Kočevja res masovno oborožujejo. In zakaj država 58 novomeškim družinam še naprej dopušča, da njihovi otroci ne obiskujejo pouka?!

»Stanujem nedaleč od romskega naselja Žabjek in vsak večer z ženo poslušava rafale. V bližini je tudi znano podjetje z avtomobili in prikolicami, na katere po streljanju padajo naboji, avti so pogosto prestreljeni, še dobro, da ponoči nihče ne dela,« pripoveduje Novomeščan, ki ga skrbi za občo varnost zaradi sproščene uporabe orožja. Tudi mož postave s tega konca, ki ne želi biti izpostavljen, nam razlaga, kako je kot mladi policist začel delati na novomeški postaji okoli preloma stoletja in je kot pripravnik dnevno vstopal v naselje neoborožen. »Takrat je sistem funkcioniral. Danes pa so človekove pravice. Kot izvajalec pooblastil nimam nobenih pravic, ker kot izvršna oblast nastopam s pozicije moči, vsi ostali so pa revčki. Pred leti smo predlagali uvedbo drona v preventivne namene, ko bo prišlo do streljanja ali drugih kršitev, da nad naselje pošljemo dron. Dobili bi neposredno informacijo, kdo je streljal in kje je orožje. Pa se je ustavilo pri informacijski pooblaščenki!«

Obseg kaznivih dejanj je velik, problem je tudi vse večja drznost storilcev. Kaznovalne politike ni, ni epilogov, ker ni možnih izvržb, pri kaznivih dejanjih pa so problem pogoste pogojne obsodbe. Vse to povečuje verjetnost slabšanja varnosti, stanje pa se poslabšuje.«

Objavljamo pregled števila obravnavanih kaznivih dejanj na območju Policijske uprave Novo mesto, za katera je policija podala kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.

»Če ne bo sprememb na ravni države, bodo začeli policisti glave obračati stran«

»Policisti in gasilci si na območjih, kjer živijo Romi, ne upajo več na intervencije v njihova naselja. Nekoč je patrulja prišla, postrojila Rome in pregledala tabor, danes pa Romi kamenjajo policijska in gasilska vozila. Brez posledic. Policisti se obrnejo, zamenjajo vozilo in pri tem se konča, saj jim vmes Romi še mahajo z vizitkami uglednih odvetnikov,« nam je stanje s terena predstavil nekdanji policist, ki prav tako ne želi biti imenovan. Da informacija ni izmišljena, nam potrdi tudi policijski Adil Huselja, predsednik Sindikata policistov Slovenije, ki mu policisti pripovedujejo o grožnjah, napadih in tvegani varnostni situaciji na območju romskih občin v jugovzhodni Sloveniji. Gre za 11 žarišč z več deset ilegalnimi romskimi naselji, ki bolj ali manj izstopajo po varnostni situaciji. »Kapo dol policistom, ki so na teh območjih v patruljah. Varnost je ogrožena in situacija ni tako enostavna, kot se zdi v pisarnah ali konferenčni dvorani. Napetost je velika. Ena sama patrulja ne gre v tabor, če gre za varnostni dogodek. Če ne bo sprememb na ravni države, bodo začeli policisti glave obračati stran.«

Medtem ko so v preteklosti policisti na Dolenjskem brez pomisleka in posebne zaščite stopali v romske tabore, danes počakajo na prihod posebnih sil iz Ljubljane. Večinoma so patrulje zaradi pomanjkanja policijskega kadra sestavljene iz policista in pomožnega policista, ki pa nima povsem enakih pooblastil, ali študenta. »Dokler so še starejše generacije policistov na terenu, nas nima kaj skrbeti. Problem pa je, ker se policisti, ki še niso odšli v varnejše gospodarsko okolje, upokojijo takoj, ko je priložnost. Danes marsikateri policist na terenu,« nadaljuje prvi sindikalist, »ne začne postopka, da si ne nakoplje nevšečnosti.«

»Da to ne bi postala praksa, mora država sprejeti zakonske spremembe in povečati učinkovitost postopkov na sodišču! Ne pa, da se napad na policista kaznuje s pogojno kaznijo, storilec pa zaključi s sankcijo prej, kot se vrne policist z bolniške!« je ogorčen sindikalist Huselja. O tem smo na našem portalu sicer že poročali, da marsikakšno kaznivo dejanje, od lahke telesne poškodbe, grožnje, izsiljevanja, vlomov in kraj, na sodišču ne doživi epiloga ali je sankcionirano s pogojno kaznijo in družbeno koristnim delom, ki pa ni nujno, da ga storilec tudi opravi.

Tajna policijska operacija Kolo 2020 brez rezultatov?

In prav zaradi povečanja kaznivih dejanj vlomov, tatvin in drznih kraj je Slovenska policija na območju celotne Slovenije oziroma tam, kjer živi romsko prebivalstvo, izvedla tajno akcijo Kolo 2020. Ime je dobila po romskem simbolu, kolesu, ki predstavlja večtisočletno popotovanje tega nomadskega ljudstva. Zanimalo nas je, koliko storilcev so prijeli pri delu in na katerih območjih konkretno je potekala akcija. Prejeli pa smo odločbo, da se naša zahteva po informaciji javnega značaja v celoti zavrne. S pojasnilom, da so v policijski akciji Kolo 2020 navedeni določeni osebni podatki občanov, njihovo razkritje pa bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. In še, da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti policije, saj bi s poročanjem kriminalnim skupinam razkrinkali način dela policije.

Ob tem naj pojasnimo, da z eno samo besedo nismo zahtevali razkritja katere koli osebe v tej operaciji, ne izvajalcev in ne prijetih storilcev, še manj pa metode in način dela policije na terenu. Zanimali so nas samo merljivi rezultati akcije, opredeljeni s številkami! So pa na generalni policijski upravi navedli še en razlog, in sicer, da bi »razkritje rezultatov akcije Kolo 2020 razkrivalo problematiko kaznivih dejanj, katerih storilci so pripadniki etnične manjšine (Romi), kar je diskriminatorno v odnosu do ostalih državljanov RS.« Tak odgovor še enkrat kaže na dvojna merila in pozitivno diskriminacijo v odnosu do pripadnikov manjšin, ki povzročajo kazniva dejanja in varnostna tveganja napram ostalim državljanom oziroma, kot nam je povedal vir iz policijskih krogov, »da je bila Policija pri tej akciji najverjetneje neuspešna.«

Koliko občanov je opravilo usposabljanje za ravnanje z orožjem?

Ironija je, da so na območjih, kjer živijo romske skupnosti, v preteklosti zaradi organizacijskega ukrepa in optimizacije ukinili nekatere policijske postaje, kot denimo v Ivančni Gorici in Žužemberku, kar se je izkazalo za kompleksen poseg v varnost, pravijo policisti. Z ukinjanjem postaj in zmanjševanjem policijskega kadra pa se tudi med prebivalci razrašča občutek, da za njihovo varnost ni dovolj dobro poskrbljeno. Policijske postaje veljajo za najbolj varno točko in bi morale biti dostopne 24 ur na dan, a so nekatere ponoči zaklenjene.

V nedavnem sporu večje skupine ljudi v Grosupljem, ki se je odvijal nasproti policijske postaje in se je končal s smrtnim izidom, so bili po naših informacijah vključeni tudi Romi. Policija je potrebovala celih 15 minut, da je prišla na kraj uboja, saj manjše postaje ponoči nimajo ljudi v pisarni, patrulje pa morajo biti na terenu in pokrivati več območij. Grosupeljski policisti tako poleg matične občine pokrivajo tudi območja občin Dobrepolje in Ivančna Gorica, ki sta od centralne postaje oddaljeni najmanj 15 minut vožnje. Zato so se ljudje v odročnih predelih v ne tako oddaljeni preteklosti že samoorganizirali z oblikovanjem vaških straž, kar pa, opozarjajo policisti, lahko hitro preraste v resnejši konflikt. In samo vprašanje časa je, pravi Huselja, »kdaj bodo obležali mrtvi?!«

Ali je stanje, ki je posebej alarmantno na območju Kočevja - o zaostrenih razmerah smo prvi pisali prav na našem portalu - in Novega mesta, zadnja leta pri prebivalcih, kot smo dobili informacije, vzpodbudilo tudi k odločanju za usposabljanje in preskuse ravnanja z orožjem ter njegovo nabavo? Številke smo preverili na obeh upravnih enotah, kjer so od leta 2019 zabeležili 950 vlog na kočevskem in 2383 na novomeškem območju. Na letni ravni je število prosilcev dokaj konstantno.

Sindikalist: Od tega trenutka sta odgovorna generalni direktor policije in notranji minister

Apela policistov in županov, ki ga ponavljajo zadnja leta, politika ne sliši ali noče slišati. »Ta trenutek se politika ni resno odločila, da bi začeli reševati romsko problematiko,« je odkrit župan Gregor Macedoni. Odgovorni v državi, ki sedijo v udobnih pisarnah v Ljubljani, marsikdaj podcenjujejo realno sliko na terenu. Balon je počil. Od leta 2012-2013, ko se je zgodilo prisilno upokojevanje javnih uslužbencev, pa se trend nazadovanja nekoč mogočne slovenske policije ni ustavil.

Proste roke, ki jih je država s podeljevanjem bombončkov v obliki socialnih transferjev, dopuščanja uzurpacij zasebne in javne lastnine, pravosodnimi odpustki za kazniva dejanja, spregledom šolanja otrok in dopuščanja ilegalnih dejavnosti dala marginalnim skupinam v državi, so kumulirale v kontinuirane dogodke, ki smo jim priča v zadnjem času. Napadi na otroke, na policiste, streljanje v množico, kraje pri belem dnevu, javne grožnje nosilcem oblasti, ki ostajajo nekaznovane, so policiste privedle do situacije, ko ne želijo več nositi glave naprodaj za mezdo, ki jim jo daje država, obenem pa jim zavezuje roke pri pooblastilih, javnost pa jih ob tem bombardira z očitki o neučinkovitosti.

Policisti od predsednika vlade dr. Roberta Goloba čakajo potrditev in podporo, da se kadrovska fluktuacija ustavi in da se v sistem pritegne nove ljudi.

Največja težava je neobiskvoanje pouka, politika pa to dopušča

»Gre za kombinacijo nepoznavanja in nesposobnosti, nekompetentnosti sistemskega reševanja. Nehati bi se morali sprenevedati - če bomo zavlačevali, bo še slabše. Ukrep številka ena je, da je treba hoditi v šolo, sicer se gre v zapor. Treba je jasno vedeti, kaj je red in kaj ni. Zdaj pa imamo od 58 glob zaradi neobiskovanja šole plačano eno, saj tudi izterjave niso možne,« pripoveduje novomeški župan. Po znanih podatkih je med letoma 2017 in 2021 devetletko zaključilo le 28 od 439 romskih otrok v Novem mestu. 

Policiste preganjajo, storilcev pa ne

Samo s povečanjem 30 zaposlitev na centrih za socialno delo in še 100 iz kohezijskih sredstev, kot si je zamislila vlada, ne bomo ničesar rešili. Že zdaj na nekaterih območji zaposlene, ki so praviloma ženskega spola, ne upajo stopiti v romska naselja, so nam povedali župani dolenjskih občin, ki so lani skupaj s kolegi iz Bele krajine in Posavja pripravili paket ukrepov za rešitev romske problematike, a jih je vladajoča politika povozila. In naznanila, da bo pripravila svoje predloge do konca lanskega leta. Teh nismo dočakali, se je pa na terenu pokazalo, kaj pomeni ignoranca in podcenjujoč odnos do romskega vprašanja in vseh prebivalcev Slovenije.

»Kaznivemu dejanju mora slediti primerno visoka kazen, ki mora biti hitra in učinkovita, a tega pri nas ni. Če imamo napadenega sodnika, politika, sledi pravnomočna sodba v nekaj mesecih, ko je napaden policist, se čaka tudi pet, šest let. Če pa sem jaz kot policist osumljen, da sem prekoračil pooblastila, sem pa tako hitro sprocesiran, kot da gre za politika!« je ogorčen policist iz Novega mesta, ki se v svoji dolgoletni karieri tudi ne spomni, da bi kdaj spremljal kakšnega inšpektorja v romski tabor zaradi gradnje na črno, nelegalnega priklopa vode ali elektrike in kršitev iz naslova onesnaževanja okolja. Obiski podjetnikov na tem območju pa so skupaj s tržnimi ali delovnimi inšpektorji, po njegovih besedah, pogosti.