UKC Ljubljana je pod vodstvom direktorja Marka Juga povečal izgubo na 30 milijonov, medtem pa za za svetovanje v prekrškovnih postopkih drago plačuje zasebno odvetniško pisarno, ki je do posla v naši največji bolnišnici prišla brez razpisa. Nove podrobnosti pa tudi o direktorjevem službenem vozilu, za katerega so nabavili tudi tretjo tablico. Mar za turistično prikolico?

Samostojna podjetnica Maja Prebil, sicer odvetnica, je prvi posel v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana dobila kmalu po tem, ko je vajeti vodenja v UKC prevzel doc. dr. Marko Jug. Prvo plačilo v višini 17.690 evrov je prejela tri mesece po nastopu novega vodstva; kot pravijo naši viri, ji je posel uredil šef nabave Drago Kreš, tesen zaupnik Marka Juga. Sledilo je drugo nakazilo za »prenos znanja«, 4. julija letos, v vrednosti 3050 evrov. Potem pa takole: 10. julija so sledila nakazila odvetniški družbi, ki jo ima Maja Prebil skupaj s prijateljico Majo Potočnik. Najprej 30 tisoč evrov, 20. julija pa še 34 tisoč evrov. Samo julija je naša največja bolnišnica za njune odvetniške storitve plačala malo manj kot 68 tisoč evrov. Odvetnici sta po naših informacijah posel dobili brez razpisa na podlagi evidenčnega naročila za svetovanje v prekrškovnih postopkih. Kaj točno sta naredili in koliko ur sta za to porabili, smo vprašali na UKC, odgovore še čakamo. A to še ni vse.

Bo šef nabave zrušil generalnega direktorja?

Pred kakšnim mesecem dni so v UKC za približno 12 zaposlenih pripravili obvezno izobraževanje, ki so ga v javnem podjetju Uradni list oblikovali prav za našo največjo bolnišnico. In kdo je tam predaval? Odvetnica Maja Prebil! To izobraževanje je po naših informacijah UKC stalo okoli 2000 evrov na zaposlenega, kar pomeni vsaj 24 tisoč evrov. Tudi med izpitno komisijo je sedela Maja Prebil. Ali je higienično, da Prebilova svetuje kliničnemu centru najprej kot samostojna podjetnica, pa potem preko odvetniške družbe, na koncu pa se pojavi kot glavna predavateljica in mentorica obveznega izobraževanja še na Uradnem listu? Na to bo moral odgovoriti kdo drug. Po naših zanesljivih informacijah UKC preverja tudi komisija za preprečevanje korupcije. Odgovore iz UKC glede tega še čakamo. So pa iz službe za odnose z javnostmi zagotovili, da šef nabave Drago Kreš odvetnice Maje Prebil osebno ne pozna, čeprav naši viri v bolnišnici pravijo: »Šef nabave Drago Kreš v UKC dela po navodilih odvetnice Maje Prebil.« Zanimivo je, da so to podobni stavki, kot smo jih brali pred leti v drugih medijih. Žurnal je leta 2019 objavil članek z naslovom: »Odvetnici sta privatizirali Uradni list, družba deluje po njunih navodilih.«

Z vprašanji smo se obrnili tako na Uradni list kot na Majo Prebil. Odgovore še čakamo. Na uradnem listu so si vzeli dolg teden za odgovore. Je pa zanimivo tudi naslednje dejstvo glede »privatizacije Uradnega lista« s strani odvetnic. Odvetniška družba Potočnik in Prebil je izvajala svoje odvetniške posle oz. storitve na javnem Uradnem listu nemoteno od leta 2015 do 2020, potem pa nakazil skoraj ni več zaznati. 

Zakrivanje sledi

Članek o tem, da sta odvetnici Maja Potočnik in Maja Prebil »privatizirali Uradni list«, je bil objavljen 17. septembra 2019, Uradni list je novega direktorja Denisa Stroliga dobil v začetku oktobra (1. oktobra 2019), odvetnici pa sta konec leta očitno sklenili, da bosta poslovanje z odvetniško družbo na Uradnem listu omejili. Januarja 2020 sta namreč odprli vsaka svoj s. p! 25. januarja 2020 je Maja Potočnik odprla svojo novo dejavnost izobraževanja in inštrukcije, 28. januarja 2020 pa ji je sledila še Prebilova. Novi direktor Denis Stroligo je torej poleg tega, da ima Uradni list že sklenjeno pogodbo z njuno odvetniško družbo Potočnik-Prebil, sklenil dodatno pogodbo še s samostojnima podjetnicama. Zakaj, smo vprašali? Ali je v ozadju davčna optimizacija? Obe sta namreč z Uradnim listom sodelovali naprej, le z ločenima računoma, tudi v času epidemije. Maja Potočnik je od leta 2020 do danes od Uradnega lista prejela 132.191 evrov, Maja Prebil pa 134.321 evrov - skupaj torej več kot 260 tisoč evrov. Tudi njuna družba ima še vedno minimalne prilive s strani Uradnega lista. Pojasnila vseh vpletenih še čakamo, obrnili smo se tudi na odvetniško zbornico.

Tretja tablica za direktorjev avto

Se je pa medtem, ko zaradi 30-milijonskega minusa v UKC pregledujemo pogodbe, razvila tudi zgodba z direktorjevim 50 tisočakov vrednim električnim vozilom. Kot smo izvedeli, je UKC Ljubljana ob registraciji direktorjevega avtomobila zahteval tudi tretjo tablico. Zakaj generalni direktor UKC doc. dr. Marko Jug potrebuje na službenem avtomobilu še tretjo tablico? Je avto namenjen za službene ali zasebne prevoze? Kaj bo pripel na avto?

V kliničnem centru so po našem vztrajnem spraševanju glede nakupa električnega terenca/SUV po novem napisali, da ga ima direktor dr. Marko Jug v »souporabi«.

»Prejšnji direktorji naj bi imeli vozilo in celo osebnega šoferja, doc. dr. Jug pa v prvem letu po nastopu funkcije pravice do uporabe službenega vozila ni uveljavljal, zdaj pa vozilo souporablja«, so zapisali. Glede električnega vozila za 50 tisočakov so navedli še, da »je UKC eden največjih zaposlovalcev v državi in da je generalni direktor na razpolago 24/7/365 dni v letu, zato je prav, da ima varen avto, ki omogoča petim članom najožjega vodstva odhod na službeno pot z osebno prtljago.« Tudi to je novo. V vodstvu so torej po novem dodali »souporabo« ter vožnjo petih članov vodstva. Vodstvo UKC Ljubljana teden dni od našega razkritja o naročilu električnega vozila in spreminjanju barve, kar smo zapisali v članku Generalnemu direktorju UKC službeni avto za 50.000 evrov, dopolnjuje svoje prvotne izjave, da bi nakup izgledal bolj upravičen?!

Spomnimo, najprej je v razpisu za nakup službenega avtomobila pisalo, da je avto namenjen »za potrebe UKC.«  S tem so želeli zamolčati, da avto naročajo za generalnega direktorja, čeprav je dejstvo, da ima generalni direktor pravico do uporabe osebnega avtomobila. Ko so nam pisno pritrdili, da avto vozi in uporablja generalni direktor, pa so po skoraj tednu dni svoji prvotni izjavi dodali novo besedo »souporaba«. Zadnji argument, ki so ga dodali, pa je, da službeno električno vozilo potrebujejo, »da gre lahko celotno ožje vodstvo na službena potovanja.«

Seveda smo na UKC naslovili prošnjo, da svoje argumente podkrepijo z dejstvi. Posredujejo nam naj vsa skupna potovanja petih članov vodstva od julija, ko so kupili električni avto. Zanima nas torej, koliko skupnih poti je opravilo ožje vodstvo bolnišnice in kam so se namenili? Zahtevali smo tudi dokazila v obliki izplačanih dnevnic.

Službeni avto za zasebne namene?

Na ministrstvo za javno upravo ter ministrstvo za zdravje smo vprašali, kakšno je njihovo stališče do nakupa in uporabe službenega vozila generalnega direktorja, glede na dejstvo, da UKC beleži izjemno izgubo. Vprašali smo jih tudi, kako komentirajo dejstvo, da ima službeni avto tretjo tablico. Zakaj bi direktor potreboval tretjo tablico?

Njihove odgovore še pričakujemo. So pa na ministrstvu za javno upravo že večkrat odgovarjali na vprašanja o možnostih stalne uporabe službenega vozila v zasebne namene za generalne direktorje javnih zavodov. Na ministrstvu so tako 20. junija 2016 opozorili »na tretji odstavek 16. člena Zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da delodajalec ne sme javnemu uslužbencu zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, s podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenili javna sredstva.« Ali generalni direktor avto lahko uporablja za zasebne namene in zakaj potrebuje tretjo tablico, kot so nam potrdili tudi v UKC,  pa še ni odgovoril. Ali v UKC skrbno ravnajo z davkoplačevalskimi sredstvi?