Revizija Litijske 51, ki jo je po šestih mesecih od začetka afere napisala notranja državna revizorka na ministrstvu za pravosodje, je postregla z novimi ugotovitvami, zaradi katerih na ministrstvu vre. Ugotovitve so po naših zanesljivih informacijah povsem razbremenile zaposlene, ki so bili tarča nekaterih medijev, obremenile pa naj bi nekdanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan, pravijo naši viri.

Ministrica Andreja Katič revizije ne da v javnost. Mi vam razkrivamo del vsebine skritega dokumenta. Za kako pomemben dokument gre? Zakaj ga skrivajo? Dokument bo namreč veljal na sodišču kot eden ključnih dokazov za razbremenitev tistih, ki so jih mediji in drugi vpleteni, ki so imeli moč, črnili mesece, ne da bi imeli vidno vlogo pri poslu prodaje stavbe na Litijski 51. Revizija razkriva, kdo je imel ključno vlogo in kje so se dogajali odločevalski sestanki. Dokument razkriva, kdo je nastavil koga in za kakšno nalogo. Zato je pomemben! Javnih madežev posameznikov, ki jih nosijo zaradi krivičnega izpostavljanja v medijih, se je težko znebiti. Digitalni odtisi ostanejo za vedno in prav zato je revizijsko poročilo notranje revizorke pomembno, da si bodo z njim vsaj delno povrnili ugled, ki jim je bil odvzet po navodilu tistih, ki so zares dirigirali v tem poslu.

Revizijo skrivajo?

»Vašo zahtevo obravnavamo po ZDIJZ,« so odgovorili na ministrstvu za pravosodje, ko smo jih prosili, da nam posredujejo revizijo, saj jo je pisala notranja revizorka ministrstva za pravosodje, Suzana Hötzl. Ta odgovor seveda nakazuje, da so si na ministrstvu kupili čas še kak mesec, preden nam bodo dokument, verjetno s prikritimi podatki, tudi zares posredovali. In to v času poletja, ko računajo, da bo šla novica mirno mimo medijev. Čas pa je tisto, kar potrebujejo. Osnutek revizijskega poročila je bil napisan že v začetku junija, »ministrica pa ga ni prejela,« so zapisali na pravosodju pred dnevi, je pa dobila v roke končno revizijo, nad katero naj bi bila presenečena. Naši viri na ministrstvu pravijo, »da ugotovitve javno diskreditira, da revizorki podtika namišljene vloge in povezave.«

Ko smo na ministrstvo za pravosodje vprašali, ali je res, da ministrica revizijsko poročilo Suzane Hötzl želi diskreditirati, so nam odgovorili, da to ostro zavračajo. Poročilo tudi ni bilo poslano Dominiki Švarc Pipan, so zapisali, čeprav je bila odgovorna oseba v obdobju, na katerega se nanaša. Dodali so, da je Katič vprašala revizorko, »če so do tega, da v postopku revizije, torej glede seznanitve z osnutkom in podajanjem svojega mnenja ali komentarjev, upravičene vse osebe, ki so bile vključene v postopke in so predmet revizije, (torej poleg nekdanjih vodstvenih sodelavcev tudi nekdanja ministrica), vendar odgovora ni prejela. Revizorki je nato poslala mnenje Urada RS za nadzor proračuna glede dostopnosti revizijskih poročil in jo prosila, da ravna v skladu s tem mnenjem.« Po naših zanesljivih informacijah je revizija oz. njene ugotovitve prišle do nekdanje ministrice Švarc Pipan, ki naj bi si želela, da revizija ne pride v javnost, a tega nismo preverili.

Sicer pa na ministrstvu za pravosodje prav zaradi revizije vre, naši viri so nam poslali tole pismo: »Izvedbo revizije na Ministrstvu za pravosodje ovirajo na vse možne načine. Zdaj že bivši generalni sekretar Žarko Bogunović namenoma ne zagotavljala nobenih za revizijo pomembnih dokumentov in podatkov. Bogunović, sicer zaprisežen Golobičev človek še iz časov LDS, je januarja letos na mestu generalnega sekretarja pravosodnega ministrstva zamenjal dr. Gojkoviča. Slednjega je na zahtevo stranke Svoboda zamenjala, bolje žrtvovala, Dominika Švarc Pipan zaradi afere Litijska. Bogunović, ki je imel nalogo pomesti z določenimi kadri na ministrstvu in seveda vplivati na razplet afere po meri njihovih snovalcev, naloge ni zadovoljivo opravil. Kot je že znan pristop, se stranka Svoboda neposlušnih kadrov hitro odpove. Bogunovića (ki je praktično od zamenjave na bolniški) je takoj po prihodu Andreje Katič zamenjala Saša Renko. (*Saša Renko je  ta trenutek vršilka dolžnosti generalnega sekretarja.) 

Saša Renko nadaljuje nalogo Bogunovića, saj naj bi se tudi ona s postopkovnimi in vsebinskimi manevri trudila zavlačevati in vplivati na revizijo. Renko, ki je na ministrstvo za pravosodje prišla šele pred kratkim, poskuša s prirejanjem dejanskega stanja dogodkov v času nakupa vplivati tudi na zaključke poročila Računskega sodišča, saj jim praktično kar sama razlaga in pojasnjuje dejstva v zvezi z nakupom, čeprav tedaj na ministrstvu sploh ni bila zaposlena. Gre za res nenavadne okoliščine, verjetno tudi za nedopustna ravnanja uradnih oseb. Kljub temu pa določena revizijska odkritja kažejo, da je bila afera umetno ustvarjena. Pred dnevi je potekal še zadnji razčiščevalni sestanek, ki je postregel z vsaj dvema pomembnima preobratoma. Saša Renko je v zvezi s stavbo na Litijski na razčiščevalnem sestanku v sklopu obravnave osnutka revizijskega poročila (kjer so bili prisotni tudi zaposleni, ki so sodelovali v postopkih povezanih z Litijsko ter drugi zaposleni) dejala, da naj bi bilo iz osnutka revizijskega poročila razvidno, da s procesom nakupa predmetne nepremičnine ni bilo nič narobe, da niso bile ugotovljene nepravilnosti, da so vsi udeleženci - glede na okoliščine, predvsem pa časovni pritisk -, ravnali po svojih najboljših močeh in da je dobro, da so posel sploh lahko izpeljali.«

Je pa vršilka dolžnosti generalnega sekretarja Saša Renko s pozitivno izjavo o Litijski 51 v neroden položaj spravila svojo šefico, ministrico Andrejo Katič, ki ves čas razlaga, da je stavba povsem neuporabna, da ni primerna za sodišče, čeprav smo prav na preiskovalno.si v članku Dokument ministrico postavili na laž razkrili, da je v namembnosti zemljišča predvidena sodna stavba ter da so prostori, razporeditev, velikost primerni in ustrezni prav za sodišče, kar so ugotovili različni strokovnjaki, ki so stavbo pregledali. Renko je bila nad Litijsko že večkrat odkrito navdušena.

Kaj naj bi torej razkrivala revizija?

Sicer pa je bilo od začetka v tej  aferi polno laži, manipulacij in zvračanj krivde na tiste, ki niso imeli ne moči in ne vpliva. Ena večjih neresnic nekdanje ministrice Švarc Pipanove, o kateri so se pogovarjali prav te dni na ministrstvu, je bila, da sta generalni sekretar Gojkovič in nekdanja vodja Službe za investicije javno šikanirala in mobingirala tri uslužbenke zaradi nakupa stavbe na Litijski 51. (Izjave so bile del poročila Dominike Švarc Pipan). Vse tri uslužbenke, Lucija Remec, Ana Pirc Bricelj in Špela Kelih, so Dominiko Švarc Pipan postavile na laž, kar sledi iz zapisa sestanka na ministrstvu, ki smo ga pridobili. Te podrobnosti so pomembne zaradi ovadb in naznanitev kaznivih dejanj in postopkov, ki tečejo pred več organi.

Ozadja, o katerih smo že pisali

Litijska 51 bo vpisana v zgodovino slovenskih afer zato, ker nikoli še ni bilo stavbe, okoli katere je bilo toliko manipulacij, s katerimi so bili povezani tako politika, mediji, stroka. Od manipulacij z velikostjo, ceno, vpletenimi ljudmi, diskreditacijami posameznikov. Konec koncev so se zaradi te zgodbe zgodili premiki v stranki s tradicijo - SD.  Posledice sprege medijev in politike so zato neizmerljive predvsem za zaposlene na ministrstvu, ki so jih vlekli po medijih. Prav na našem mediju smo dokazali sprego pri tretji znani cenitvi, ki je bila naročena s strani državnega odvetništva in pod katero je podpisan politično kontaminiran cenilec stranke SD Milan Žnidaršič. Kako so lahko dovolili takšno kolizijo interesov na državnem pravobranilstvu, ni jasno. Cenitev je delal za ministrico iz kvote SD. Je pa cenitev dokazala, da gre za politično zgodbo, v kateri so nastradali zaposleni na ministrstvu za pravosodje, čeprav so glavno vlogo odigrali povsem drugi igralci, ki so bili povezani tudi s cenilci, ki so jo cenili. Eno od omenjenih vlog je imel tudi prekaljeni gospodarstvenik Mitja Križaj iz  državnega DSU, ki naj bi bil v zadnjem času glavni prišepetovalec Andreje Katič in njen utrjevalec v misli, da stavba na Litijski 51 ni primerna za sodišče.

Njegove lovke, kot smo pisali, segajo v začetek zgodbe o Litijski 51, kjer je bil globoko vpleten v prepoceni prodajo. Pa ni odgovarjal. Križaj je, če gledamo od začetka, izvirni greh tega posla. Pred leti je bil direktor Hypo leasinga, ki je bil upnik v stečaju podjetja Nikom, iz katerega je stavbo na Litijski 51 kupil primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver. Kar je pomembno pri tem dejstvu, je, da se Mitja Križaj kot takratni direktor ni pritožil nad skromno izdelano cenitvijo za stavbo na Litijski 51, ni se pritožil nad ceno, niti nad površino! Prav tako bi lahko terjatev spremenil v lastniški delež in tako preprečil nakup Sebastjanu Vežnaverju. Pa tega ni storil! Bo odgovarjal? Po vseh teh letih, pa je imel še vedno vlogo v času te afere. Poleg poznanstva z enim od cenilcev je ministrici Andreji Katič svetoval, kaj in kako naj se odloči glede te nepremičnine. Sam tega za naš medij ni zanikal. Katičeva je vlogo DSU omenjala na tiskovni konferenci.

Litijska danes

Mesec dni po prevzemu stavbe na Litijsko 51 je ministrstvo za pravosodje, kot lahko vidite s slike,

uredilo okolico, zaščitilo razbita stekla in očitno najelo varovanje, čeprav je skoraj nemogoče razumeti, kako so lahko v tako kratkem času naredili razpis za varovanje, ki ga izvaja podjetje Valina.

Odločitve, kaj bodo z Litijsko, še ni, čeprav so apetiti veliki. Sežejo v različna državna podjetja. Tudi v prihodnosti bo pomembno, kdo bo Litijsko obnavljal. Tam bomo verjetno spet lahko spremljali zgodbe neracionalnosti, aneksov in milijonskih računov. Tako je bilo v preteklosti na jeseniškem sodišču, (prvo pogodbo je podpisala prav Andreja Katič), kjer so za peščico sodnikov za obnovo 700 kvadratnih metrov porabili rekordnih 5,5 milijonov evrov. Ob tem spomnimo na stavek prodajalca Sebastjana Vežnaverja, ki je v nekem intervju dejal, da je sam dobil oceno prenove Litijske, in sicer bi ta znašala 2,5 milijona evrov. Za 6100 kvadratnih metrov. Koliko bo torej stala obnova na  Litijski 51, če jo bo obnavljalo ministrstvo za pravosodje, glede na stroške sodišča na Jesenicah? 

Nekaj je jasno. Končno revizijsko poročilo bo, kot lahko z gotovostjo trdimo, razkrilo, da je šlo za politično zgodbo. Že zdaj vemo, da je pri zgodbi sodeloval vrh slovenske politike za potrebe diskreditacij pred evropskimi volitvami. Ne pa zaposleni.