Razkrivamo bogate dodatke zaposlenih na ministrstvu Simona Maljevca, ki ga obvladuje stranka Levica. Vodje kabineta in sekretarji si vsak mesec popravijo plačo za več sto evrov. Tisti, ki so verjeli ministrovim obljubam o dolgotrajni oskrbi, pa so ostali brez pičlega evra. Preverili smo zaveze iz Koalicijske pogodbe.

Žena poslanca Levice Maja Tašner Vatovec, ki je dobila službo pri ministru Levice Simonu Maljevcu, po naših informacijah je bil razpis pripravljen in razpisan prav zanjo, vsak mesec poleg svoje redne plače prejema še dodatke. Ko je prišla na ministrstvo na zaupanje, je bila po naših zanesljivih virih že uvrščena v 46. plus 5 plačni razred, zdaj pa je na delovnem mestu sekretar-vodja službe v 46. plačnem  razredu. Njena plača po podatkih s spleta znaša 2688 evrov bruto, kar znese okoli 1800 evrov neto. To je osnova. Ker žena poslanca Levice pač prejema še dodatke. Prvi je dodatek za povečan obseg dela, ki ga prejme vsak mesec.

Septembra 2023 je Maja Tašner Vatovec poleg plače tako prejela 490 € dodatka. Ti so sledili vse do letošnjega marca, izplačila navajamo podrobneje.
654 € oktobra 2023,          
654 € novembra 2023,      
537 € decembra 2023,      
537 € januarja 2024,         
537 € februarja 2024,        
537 € marca 2024.

In to še ni vse. Tašner Vatovčeva prejema tudi položajni dodatek. Položajni dodatek je »del plače ki pripada javnemu uslužbencu ali funkcionarju, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote. Vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije. Višina znaša najmanj 5 % osnovne plače in največ 12 % osnovne plače.« Torej lahko prejme še dodatnih 200 evrov.

Dvojni vatli za nagrajevanje svojih – enim dodatki, drugim brca 

Medtem ko je Levica zaposlitev žene poslanca Tašner Vatovca branila z besedami, »da ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma«, in da je prav, »da lahko tudi ona dobi priložnost, ne pa da ji to onemogoča status njenega moža«, pa te »priložnosti« ni dobila t. i. kandidatka za zaposlitev Mihe Kordiša. Zaradi poskusa zaposlitve svoje kandidatke v poslanski skupini Levice so Kordiša kolegi izključili iz stranke, češ, da naj bi – kot je takrat dejal Tašner Vatovec - deloval v nasprotju z načeli stranke, zavajal, pritiskal in grozil.

Kot kažejo številke izdatkov iz javnega proračuna za izplačila dodatkov svojim privilegirancem, pa nagrajevanje svojih očitno ni v nasprotju z načeli stranke Levica, ki je v svojem predvolilnem programu prisegala na maksimo: Prihodnost za vse, ne le za peščico.

Za Levico, ki se deklarira za stranko delavcev, v tem primeru, kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, res lahko rečemo, da je za delavce na svojem ministrstvu dobro poskrbela.

Poleg Tašner Vatovčeve imajo vsak mesec dodatke tudi drugi člani Levice. Recimo vodja kabineta Urška Pavlovič. Septembra 2023 je poleg svoje plače prejela še dodatnih 441 evrov, oktobra 441 €,  novembra 441 €, decembra 441 €, januarja letos  441 €, februarja pa 441 €.

Naprej. Iz stranke Levica še nekaterim korigirajo plačo. Tako recimo povečan obseg dela dobiva Gašper Skalar, ki je je na delovnem mestu sekretarja. Novembra 2023 je prejel 654 evrov dodatka, decembra 654 evrov, februarja 327 € in marca 163 €.

Lana Gobec, vodja mednarodne službe, je septembra 2023 prejela 363 € dodatka in enak znesek še vsak mesec do marca letos. Poglejmo:

oktobra 363 €,
novembra 363 €,
decembra 363 €,
januarja 363 €,
februarja 363 €,
marca 392 €.
Gobčeva po naših informacijah prejema tudi položajni dodatek.

Ana Černe, generalna sekretarka, ki je izpadla iz parlamenta, je privilegirana že s plačnim razredom. Kar v 56. plačni razred je uvrščena, kar znese 3979 evrov bruto ali okoli 2500 evrov neto. To je osnova. A to ni vse. Tudi ona prejema bogate dodatke. Septembra 2023 je poleg plače prejela še 654 € evrov, sledila so še naslednja izplačila:

oktobra 654 €,
novembra 795 €,
decembra 795 €,
januarja 795 €,
februarja 795 €,
marca 795 €.
Tudi Černetova po naših informacijah prejema še položajni dodatek. 

Katja Simončič, zaposlena v kabinetu ministra Simona Maljevca, je prav tako nagrajena vsak mesec, septembra lani je prejela 654 evrov in tako do decembra (oktobra 654 €, novembra 654 €, decembra 654 €, februarja in marca letos pa obakrat skromnih 327 evrov). 

Urška Honzak, ki je bila nekoč del Kordiševe frakcije, dobi vsak mesec 265 evrov. Tako novembra lani njen dodatek znaša 265 €, decembra 265 €, februarja letos 265 € in prav toliko je prejela prejšnji mesec, 265 €.

Tudi piarovcu, nekdanjemu poslancu Levice Primožu Siterju, korigirajo plačo, ker nima primerne izobrazbe. Vsak mesec od septembra naprej poleg redne plače prejme 265 evrov. Morda je to pri njem, ki komaj dosega minimalno plačo, še najbolj razumljivo. Še pojasnilo: vsi zneski, ki smo jih navedli, so bili izplačani bruto.

Rekorderki služita z dodatki na račun dolgotrajne oskrbe, ki je ni

Levica, ki je pred volitvami napovedovala boj proti nenasitnim apetitom kapitala in krepitvi ekonomske demokracije, se je tako ujela v lastno past. Višek cinizma je, da najvišji dodatek za povečan obseg dela prejema Mateja Nagode, direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo. Avgusta lani je prejela 430 evrov, potem so se ji izplačila celo podvojile. Takole je šlo:
september 860 €,
oktober 860 €,
november 860 €,
december 860 €,
januar 2024 pa 860 €,
februar 860 €,
marec 860 evrov.

Anita Jacovič, vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo, pa je ob redni plači prejela še tele dodatke:
581 evrov avgust 2023,
581 € september,
581 € oktober,
581 € november,
581 € december,
581 € januar 2024,
581 € februar,
581 € marerc.
Ob tem prejema tudi položajni dodatek.

Naša sogovornica Zinka, ki že 125 dni čaka na zakonsko pravico ministrstva Simona Maljevca, s katero bo tudi uradno postala družinska oskrbovalka svojih staršev, pa je od januarja letos prejela NIČ evrov za opravljanje službe skrbnice svojih ostarelih in onemoglih roditeljev. Pravica je v veljavi od 1. januarja letos - a papir očitno prenese vse, pravica do oskrbe družinskega člana je tudi po štirih mesecih še vedno samo mrtva črka na papirju!

Štiri mesece brez dohodka in brez pravic!

Zinkina starša sta oba pri 90-ih, oče je že dlje nepokreten, mama pa ima napredovano obliko alzheimerjeve bolezni, ki ji onemogoča opravljanje tudi osnovnih osebnih opravil. Zanju že od oktobra lani skrbi 24 ur na dan. Misleč, da bo že z januarjem, ko naj bi po javno objavljeni časovnici ministrstva za solidarno prihodnost pravica do oskrbovalca družinskega člana zaživela v praski, postala njuna uradna oskrbovalka z vsemi zakonskimi obvezami in pravicami, je prenehala plačevati socialne prispevke in zavarovanje. Oskrbovalec mora namreč zapustiti trg dela, ob tem pa mu po zakonu pripada delno plačilo za izgubljeni dohodek, in sicer v višini do 1,2- oziroma 1,8-kratnika minimalne plače, če skrbi za očeta in mamo, in je vključen v obvezna socialna zavarovanja. Pripada mu tudi 21 dni načrtovane odsotnosti na leto, a šele po 1. decembru 2025.

Zaveze iz Koalicijske pogodbe obtičale na papirju

O dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bila ena ključnih reform aktualne vlade, je kar veliko spisanega v Koalicijski pogodbi. Takole piše: Uvedli bomo družinskega pomočnika tudi za starejšo osebo (ne samo za invalida), ki potrebuje nego in varstvo.

Dejstvo pa je, da so vsi, ki so – tako kot naša sogovornica Zinka - verjeli vehementnim obljubam, dali odpoved v službi in se odločili skrbeti za onemogle sorodnike, od 1. januarja letos na cesti. Dobesedno. Svojci oseb z najtežjimi motnjami v duševnem razvoju ali s težko gibalno oviro, ki potrebujejo 24-urno skrb, tudi štiri 4 mesece po uveljavitvi pravice še kar čakajo na odločitev stroke, ali so sploh upravičeni do dolgotrajne oskrbe. Celoten sistem je nedodelan, vlada je pogrnila pri izvajanju zakonodaje, ne samo da so postopki za osebe, ki potrebujejo storitev dolgotrajne oskrbe, neprijazni, ne dela niti informacijski sistem za izdajanje odločb, o čemer smo že poročali februarja. Takrat smo napovedali, da bodo upravičenci na odločbe čakali še najmanj do junija, kot smo izvedeli, pa niso izdali še niti ene nove odločbe, na papirju so uspeli samo prevesti družinske pomočnike v družinske oskrbovalce. Na odločbo čaka okoli 1000 ljudi. Pravic za nazaj jim ne bodo priznali.

Naprej. V Koalicijski pogodbi se lepo berejo stavki, kot: Prednostno bomo razvijali javno izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu.

Dejstvo: Maksimalno število ur za najtežje bolnike v dolgotrajni oskrbi je 110 na mesec. Predstavljajte si, kaj to pomeni za nekoga, ki nepokreten leži v postelji in je povsem odvisen od tuje pomoči. Pripadajo mu tri ure na dan! V tem času mu zamenjajo eno plenico, potem pa naj bo človek 21 ur suh! Kje je še hranjenje, nega, topla beseda. Zaradi pomanjkanja kadra cveti sivi trg, ki odpira vrata zlorabam. Država si na tem področju sicer veliko obeta od kadra s Filipinov – pa si res predstavljate tujca, ki umiva vaše starše, mu potiska žlico v usta v odsotnosti domače, slovenske besede?!

Izpolnjena ni niti ena od naslednjih zavez: Zagotoviti dovolj usposobljenega kadra za dobro delovanje dolgotrajne oskrbe in širitev mreže javnih domov starejših občanov, večja kakovost domov in večja dostopnost.

V domovih za starejše, kjer naj bi se po vehementnih napovedih čakalne vrste celo prepolovile, je po zadnjih podatkih najmanj 600 praznih postelj, po ocenah sekretarja Skupnosti Socialnih zavodov Denisa Sahernika pa celo več kot 1000. Zakaj?
Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom, je alarmantne številke predstavila predsednica skupščine skupnosti Valerija Lekić Poljšak in namignila še na dodatno na zmanjšanje namestitvenih zmogljivosti kot skrajen ukrep, ki pa se mu ne bo mogoče izogniti, »če naj v domu zaščitijo obstoječe zaposlene in stanovalcem zagotovijo varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego«. Zaradi kroničnega odhajanja kadrov na podlagi uradnih podatkov primanjkuje že 3600 zaposlenih. Delavke zaradi podplačanega poklica odhajajo na delo v trgovino.

Starejših, ki že danes potrebujejo ukrepe dolgotrajne oskrbe, je po besedah sekretarke Skupnosti CSD Tatjane Milavec celo več kot 60 tisoč. Številka se bo zaradi staranja prebivalstva vsako leto še povečevala. Ko sva na preiskovalno.si razkrivali zgodbo o zapostavljenem Kočevcu Andreju, sva samo v občini Kočevje naleteli še na štiri posameznike, ki jih je sistem zavrgel. To so številke, ki bi morale resno skrbeti ministra Maljevca in njegovo ekipo, ki si izplačuje visoke dodatke za pisarniško premetavanje črt in številk v zaledju varnih uradov in fiasko z dolgotrajno oskrbo lošči s skrbno lansiranimi piarovskimi zgodbami, kot je zgodba o o neustreznih pogojih za varovance v izolskem domu, ki je čez noč postal neprimeren za bivanje starejših, čeprav se za problematiko ve že leta. A minister, ki se je o veščinah nastopanja pred kamero podučil s strani glasbene menedžerke, je v trenutku našel rešitev in jo pompozno najavil v kamere - nov dom obljubljajo leto dni po državnozborskih volitvah, leta 2027.

V Koalicijski pogodbi je zapisano tudi, da bo za oskrbovance poskrbljeno tudi z zdravstveno oskrbo. Pa res? Samo na fizioterapijo se že zdaj čaka mesece, ponekod je na domovih, kot smo videli pri Kočevcu Andreju, niti ne izvajajo. Prav tako je ministrstvo iz mreže dolgotrajne oskrbe izločilo patronažno službo, ki bi lahko vskočila tam, kjer ni mreže socialnih zavodov. Skupnost CSD Slovenije zato opozarja, da bo v prihodnje še manj storitev, kot jih je danes. In to kljub dosmrtnemu plačevanju 1 odstotka za dolgotrajno oskrbo, pravi sekretarka Tatjana Milavec.

Politični blef ali popolni kolaps politike in stroke?

Medtem ko na ministrstvu nimajo osnov za zagon dolgotrajne oskrbe, na kateri si je minister Maljevac vseskozi koval politične točke, pa odgovornosti za debakel, kot so nam njegovi piarovci zapisali v odgovoru, ne sprejema. Še več: vsega so po njegovem krive prejšnje vlade. Sila priročen izgovor za opravičevanje lastne neučinkovitosti. Minister še naprej ponavlja mantro o samooklicanem rešitelju dolgotrajne oskrbe: »Minister prevzema odgovornost pri vzpostavitvi sistema, tako da vztraja in ne ponavlja napake njegovih mnogih predhodnikov, ki niso vztrajali v iskanju rešitev za ureditev dolgotrajne oskrbe. Odstop bi bila najlažja in najmanj odgovorna rešitev. Z ministrstvom vztrajamo v bolj zahtevni alternativi, zavezani v oblikovanju najboljših rešitev za uporabnice in uporabnike dolgotrajne oskrbe.« A zaenkrat kaj več kot dodatkov, s katerimi minister nagrajuje svoje zaposlene, nismo videli še nobene rešitve.