Po naših informacijah se direktorju policije Senadu Jusiću, ki še čaka na odločitev sodišča v tožbi zoper njegovo (sporno) imenovanje, maje stolček. Glavni očitek prvemu policistu v državi je, »da ni nič naredil za izboljšanje katastrofalnega kadrovskega stanja v policiji.« Po drugi strani pa nam pripovedujejo, »da tako klientelističnega kadrovanja, kot je zdaj, v Policiji še ni bilo.« Požar z rokohitrskimi akcijami gasi vlada, ki je vpoklicala vse rezerviste vedoč, »da je vrag vzel šalo!« Rešitev ali tveganje? Policisti odgovarjajo: »Vlada umetno ustvarja občutek varnosti. Ne bomo varuške rezervistom. Če imajo vsa pooblastila, naj prevzamejo tudi vso odgovornost!« Stanje v policiji še nikoli ni bilo tako napeto, kot je v tem trenutku. Izredne razmere tudi na Centru za varnost in zaščito, kjer varujejo državnike. Kaj to pomeni za njihovo varnost, splošno varnost in pot organiziranega kriminala? In kdo si ne želi dobro organizirane in učinkovite policije?

Bojan je pri policiji že 20 let. Za varnost in red skrbi v eni izmed policijskih postaj v osrednji Sloveniji. Izkusil je tudi vodstveni položaj v enoti. Policijsko delo ima rad, zadovoljen je tudi s plačo, ki znaša okoli 2200 evrov bruto na mesec. Se ne pritožuje, čeprav je zadnja leta vse bolj obremenjen zaradi odpovedi in upokojitev kolegov. Po dekretu vlade, ki si je od izvolitve zatiskala oči pred kadrovsko podhranjenostjo policije, zdaj pa se je iznenada odločila za vpoklic vseh rezervistov, pa nima dobrega občutka. »Policisti ne bomo varuške rezervistom! Na eni strani imamo policista, ki mora opraviti dve leti šolanja, da pridobi vsa policijska znanja in policijska pooblastila. Na drugi strani pa imamo rezervno sestavo, ki praktično po enem mesecu usposabljanj pridobi vsa policijska pooblastila. Nihče me pa ne bo prepričal, da v enem mesecu pridobi tudi vsa potrebna policijska znanja. Gre za preveliko varnostno tveganje vseh vpletenih in splošne varnosti.«

Skrivajo, da je policija v najhujši kadrovski stiski v zgodovini

Ali minister Boštjan Poklukar ve, kaj počne? »Dobro ve, kaj se dogaja. Vendar ne more stopiti pred javnost in povedati, da sta na neki policijski postaji samo še dva policista, ki lahko zagotavljata samo eno izmeno. Tega si seveda ne more privoščiti, ker bi to odprlo poti kriminalcem. Mu pa zamerimo, ker pred javnostjo skriva, da smo v najhujši kadrovski krizi v zgodovini slovenske policije. In če vlada republike Slovenije tega vprašanja ne bo v kratkem odločno naslovila, potem se nam že v nekaj letih opleta obeta kadrovski kolaps. Do leta 2030, to je čez pet let, bomo imeli v sistemu skoraj 3500 policistov s pogojem za upokojitev,« pravi sindikalist PSS Rok Cvetko. Policija je vse bolj stara, povprečna starost je marsikje že skoraj 50 let.

Na našem portalu smo pred meseci že opozorili, da številne patrulje že zdaj sestavljata policist in pomožni policist ali študent. Da številne patrulje na teren odhajajo kadrovsko nepopolne in strokovno neprimerno usposobljene za soočanje z najtežjimi oblikami kriminala, zaradi česar so izpostavljeni tako policisti kot tudi državljani, ki jih naj bi ščitili. 87 pomožnih policistov je že opravilo skoraj 30 dni dela.

– skupne oblike dela na notranjih mejah (mešane patrulje),
– obvladovanje kršitev in kriminalitete na varnostno obremenjenih območjih,
– delo na območjih več etničnih skupnosti,
– obvladovanje večjega števila športnih in drugih večjih prireditev,
– zagotavljanje varnosti med turistično sezono,
– pomoč Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pri privedbi pripornikov na okrožna sodišča in
– nadomeščanja odsotnosti večjega števila aktivnih policistov.

Nadalje beremo: Policija potrebuje pomoč pomožnih policistov zaradi nemotenega opravljanja nalog policije, nadomestitve odsotnosti aktivnih policistov (bolniški dopusti, izgorelost, letni dopusti, sklici posebne policijske enote) in varnostnih pojavov, ki narekujejo vključitev večjega števila policistov v zavarovanje državne meje. Pomožni policisti že sodelujejo pri obvladovanju ilegalnih migracij in sekundarnih oblik deviantnih dejanj povezanih z ilegalnimi migracijami. Veliko povečanje dejavnosti na področju dela s tujci pa je predvsem posledica vojne v Ukrajini in begunske problematike; v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2024 je bilo na vseh notranjih mejah z Republiko Slovenijo odkritih skupno 21.244 nedovoljenih vstopov (v enakem obdobju lani jih je bilo 20.555). Sodelujejo pri varovanju ogroženih oseb, varovanju športnih in javnih prireditev ter shodov, zagotavljanju pomoči Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pri spremljanju pripornikov, kjer bodo policijske uprave mesečno vpoklicale od 12 do 20 pomožnih policistov, v pomoč pa bodo tudi na območjih, kjer prebivajo pripadniki več etničnih skupnosti, in na varnostno obremenjenih območjih, kjer je potrebna večja prisotnost policistov. Pri tem je treba opozoriti tudi na dejstvo, da mora večji del pomožnih policistov opraviti še eno ali dve usposabljanji. Skupaj gre za okoli 800 rezervistov.

Policist Bojan to rešitev dojema kot sporno. Sam ne želi nositi odgovornosti, da bo moral v tvegani varnostni situaciji poleg varovanja ljudi in sebe paziti še na pomožnega policista. Gre za tehnično manj sposoben kader z »enomesečnim tečajem v Gotenici,« ki ni pripravljen in dovolj izurjen za kritične situacije.

Več negativnih kot pozitivnih vplivov

Vpoklic pomožnih policistov ima lahko več pozitivnih, pa tudi potencialno negativnih vplivov na splošno varnost, nam v pogovorih razkrije še več policistov, s katerimi smo govorili, a jih ne bomo izpostavljali zaradi strahu pred sankcijami:

1. Nizka usposobljenost in izkušnje

Pomožni policisti opravljajo kratkotrajno usposabljanje, zato nimajo enakega nivoja usposobljenosti in izkušenj kot redni policisti. To lahko vodi do nepredvidljivih dogodkov pri soočanju z zahtevnejšimi ali nevarnimi situacijami. Pomožni policisti sodelujejo, kot piše v sklepu vlade, tudi pri kompleksnih preiskavah ali se soočajo z nasiljem in konflikti.

Zaradi pomanjkanja izkušenj in manj pogostega sodelovanja pri policijskih nalogah morajo nad delom pomožnih policistov bedeti njihovi strokovno bolj podkovani kolegi. Da preprečijo napake pri izvajanju postopkov in nepravilnosti pri izvrševanju zakonodaje. Redni policisti, ki delajo skupaj s pomožnimi policisti, so, kot pravijo, zato pod večjim pritiskom, saj morajo poleg rednega dela prevzeti odgovornost tudi za manj izkušene kolege. »Kako bo pomožni policist odreagiral v nevarnosti? Že marsikdo, ki je opravil dve leti šolanja, nima dovolj znanja, ki bi ga moral imeti, kaj šele nekdo, ki je v rezervi!«

3. Damping

Pomožni policisti so pogosto vpoklicani v kriznih razmerah. Vendar le kot podporno uradno osebje. Če težave v policiji izvirajo iz kroničnega pomanjkanja kadra, pa je vpoklic pomožnih policistov, poudarja tudi Adil Huselja, prvi mož SPS, le začasna rešitev. Dolgoročno ta vladni ukrep ne rešuje strukturnih težav pomanjkanja rednega policijskega osebja. Vpliva tudi na motivacijo redno zaposlenih in podcenjuje njihovo delo. Po pripovedovanju policistov gre za »najcenejši in najhitrejši ukrep države. Rezervist prejema približno 10 € nadomestila na dan, mesečno torej okoli 300 €, v primeru, da ni vpoklican. Gre za lep dodatni dohodek. Ob vpoklicu pa ne prejme več dnevnega nadomestila, ampak plačilo. Za štiri do pet vpoklicev tako dobi dodatnih 500 evrov. NA koncu govorimo skoraj o minimalni plači, odgovornosti pa nima nobene. »Taki vpoklici za nas predstavljajo v bistvu neke vrste plačni damping. Pomožna policija je manj plačana, kar je za državo v bistvu cenejša storitev.

Zdaj pa dam samo primer: če najamete nekega privatnika, ki vam dela za mizerijo, verjetno ne morete pričakovati, da bo storitev na visokem nivoju. In tukaj je popolnoma isto – najameš nekoga za mizerno plačo ali pa bistveno nižjo od rednega policista, kljub temu da je nosilec vseh policijskih pooblastil, kar je sporno samo po sebi, obenem pa pričakuješ vrhunsko policijsko storitev. To je iluzorno.«

4. Ustvarjanje lažnega občutka varnost

Ne gre za nič drugega, pravijo policisti, kot za manever, kako ljudem ustvarjati občutek varnosti. »Občutek varnosti je eno, dejanska varnost je pa čisto nekaj drugega. Treba je vedeti, kaj je osnovni namen rezervnega sestava. To je pomoč. V primeru naravnih nesreč, izrednih razmer in tako naprej. V policiji se pa vpoklic pomožnih policistov že zadnjih nekaj let uporablja za izvajanje rednih policijskih nalog. In v tem trenutku imamo en kup takih, ki niso bili nikdar policisti. Kako lahko pričakujete, da bo ta policijska storitev izvedena na najvišji strokovni ravni? V ničemer ne reši problema preobremenjenosti policistov, ki so redno zaposleni. Ampak jih dodatno obremenjuje. Saj vse breme pade na nas! Na koncu se sam odgovoren za delovanje patrulje v celoti!« Preveč samoumevno se po mnenju naših sogovornikov jemlje, da je Slovenija varna država. Ponoči se še vedno lahko prosto sprehajamo okoli. »Ne zato, ker smo taki ljudje, ampak verjetno tudi zato, ker je sistem vsaj do zdaj deloval. Če tako stanje izgubiš, traja 20, 30 let, da ga vzpostaviš nazaj. V policiji je specifika to, da ne moremo poiskati kadra na trgu dela. Prav tako ne moremo kadra pripeljati iz tujine.«

Kdo si ne želi dobro organizirane in učinkovite policije? Kriminalci so na prvem mestu. Vprašanje je, ali si to želi politika. »Interes vsake vlade je, da ima policijo na vrvici,« pravijo policisti. »Ker sicer bi želeli, da se kazniva dejanja preprečujejo, da se preprečuje gospodarska kriminaliteta, da se preprečuje organiziran kriminal, ki se zajeda v vse pore družbe.« Tudi ob pereči romski problematiki policija ne more zagotavljati varnosti v okolici šol, kot so prosili ravnatelji. »Nastaja vakum, ker policija dejansko ne more bit na vseh koncih.«

Policija se je v zadnjih letih zbirokratizirala preko meja razumnosti, nadaljujejo sogovorniki. Pomožni policist je lahko zgolj v oporo oziroma za zavarovanje postopkov. Samostojno tako ne more izvajati postopkov, niti ne more prevzemati izdelave pisnih aktov, naj gre za obravnavo cestnoprometnih prekrškov ali kaznivih dejanj, bodisi za pisanje poročil. Vse to sloni na aktivno zaposlenih policistih. Kaj pa to pomeni v praksi? Tisti, ki niso končali izobraževanje po programu policista, ne morejo napisati kazenske ovadbe. Prometna nesreča ni samo premoženjska škoda, ogromno časa se porabi za vpis ali izpolnitev obrazcev, prav tako pri postopkih s tujcem. Bagatelna roparska tatvina ali vlom za 100.000 € po pripovedovanju policistov terjata enako goro papirologije. Ali pa ena izmed najbolj občutljivi zadev policijske obravnave - prepoved približevanja, za katerega pravijo: »Cel dan porabimo za pisanje, pa še lahko zadeva pade!« Kaj hitro se nam lahko zgodi, da bomo kot za obisk pri zdravniku tudi na prihod policistov morali čakati v čakalni vrsti.

Izredne razmere tudi na Centru za varnost in zaščito

Izredne razmere so po naših informacijah tudi na Centru za varnost in zaščito. V njem so zaposleni policisti specialisti, ki poleg varovanja slovenskih državnikov in za državo pomembnih objektov na leto opravijo še vsaj 70 varovanj tujih varovanih oseb, ki so na obisku v Sloveniji. Po zadnjem obisku delovne inšpekcije so se v CVZ razkrile številne anomalije, saj v enoti zaradi kadrovskega manka ne morejo zagotavljati zadostnega števila zaposlenih za opravljanje teh nalog. Tako naj bi bilo denimo na nalogi namesto devetih samo šest zaposlenih. Zaradi kršitev naj bi inšpektorji vsakega posameznega vodjo skupine globili z 20 tisoč evrov kazni. Informacijo še dodatno preverjamo, prav tako, kdo bo plačnik kazni in kakšna je skupna višina glob. 

1800 policistov se lahko že letos upokoji

Policija je eden od stebrov pravne države. V zadnjem letu in pol je zaradi odpovedi in upokojitev odšlo kar 800 policistov, kar je skoraj desetina vseh zaposlenih. Dobra polovica policistov se je upokojila, 200 je bilo odpovedi. 1800 policistov izpolnjuje pogoje za upokojitev. Vseh pooblaščenih uradnih oseb skupaj pa je trenutno 6700. Je sistem še stabilen? Ne. Stanje je katastrofalno oziroma alarmantno, pripovedujejo policisti, s katerimi smo govorili. Odhodi policistov presegajo število novih zaposlitev. Po podatkih sindikata trenutno manjka več kot 30 % policistov, kar ima resne posledice na zagotavljanje varnosti in učinkovitost delovanja policije. Glavna razloga za množične odhode sta, po mnenju sindikalistov, poslabšanje varnostnih razmer in nezadovoljstvo s plačami. Upad zaposlenih še najbolj občutijo na manjših, lokalnih policijskih postajah, kjer težko zagotavljajo tri delovne izmene. Marsikje, izvemo, ne zmorejo več zagotavljati niti ene dnevne patrulje, saj je kadrovska zasedenost policijskih postaj ponekod tudi pod 50 %. Policijo pa pestijo tudi poškodbe zaposlenih – na leto je več kot 200 poškodovanih policistov zaradi opravljanja dela.

Konec lanskega leta je Policija zaposlovala 8162 oseb (v letu 2022 8.412), kar je manj, kot je za leto 2023 dovoljeval kadrovski načrt (8.241). Od tega je bilo policistov nekaj več kot 7000. Zaradi kadrovskega osipa so opravili več kot 400 tisoč nadur!

Poleg pomožnih policistov se vrzeli v kadrovski strukturi krpajo z upokojenci, vendar je problem v tem, da tisti, ki jih najbolj potrebujemo – to so prav operativni policisti – množično odhajajo v pokoj. Po naših informacijah vrhunec množičnih upokojitev še prihaja, kar bo še dodatno poslabšalo stanje na terenu.

Dejstvo je, da je storitev policije danes bistveno manj učinkovita kot nekoč. Čas odziva na klice državljanov se je podaljšal, kar pomeni, da lahko v primeru resnega varnostnega dogodka pride do nepopravljivih posledic. Pomanjkanje patrulj in nezadostna operativna prisotnost na terenu ogrožata splošno varnost.

Vlada s kadrovskim cunamijem pljunila v lastno skledo?

Odgovornost vseh politik

Kadrovska kriza v policiji sicer ni nova težava, saj na problem opozarjajo že več kot desetletje. Ukinitev policijske akademije je povzročila veliko kadrovsko vrzel, ki se jo ne da več zapolniti. Vse več mladih policistov po zaključenem izobraževanju zapušča službo in odhaja v boljše plačana in manj stresna delovna okolja. Tisti, ki si ustvarijo družino, zaradi prenatrpanega urnika, dežurstev, nočnih izmen, premestitev na drugi konec države in samo enega prostega vikenda na mesec ne morejo več združevati družinskega življenja s poklicem. Zaradi pomanjkanja kadra so obstoječi policisti preobremenjeni z delom. To vodi v izgorelost, slabše medsebojne odnose, povečano število bolniških odsotnosti in omejitve pri delu, kar še dodatno poslabša učinkovitost policijskih enot. V prid jim ni niti starostna struktura - povprečna starost policistov v več enotah dosega že 48 let.

V policiji vse bolj primanjkuje tudi izobraženih kadrov, ki bi lahko prevzeli najtežje naloge in se soočili z najzahtevnejšimi oblikami kriminala. Medtem ko kriminalci napredujejo tudi ob pomoči vse naprednejše tehnologije, se odsotnost znanj kaže v slabi učinkovitosti pri reševanju težjih kazenskih zadev. Mnogo primerov, ki bi morali končati na sodišču, se nikoli ne zaključi z obsodbo storilcev.

Vse to pa je le vrh ledene gore težav, ki jih je policiji povzročila politika. V zadnjih desetih letih so vse vlade, ne glede na njihovo politično usmeritev, policijo zlorabile za lastne politične interese. Policija, ki bi morala biti neodvisna institucija, je postala poligon za politične bitke. Med epidemijo covida-19 je vlada Janeza Janše policijo uporabljala za ustrahovanje in sankcioniranje državljanov, medtem ko je premier Robert Golob zahteval politično čistko v policiji, kar je spodkopalo njeno avtonomnost. Slovenska policija je na prelomni točki. Kadrovski primanjkljaji, politični pritiski in slabe delovne razmere ogrožajo varnostni sistem države. Če se stanje ne izboljša, ni izključeno, da bo policija v naslednjih letih doživela popoln zlom.