Objavljamo osnovne dohodke tistih, ki skrbijo za starejše skoraj 356 dni v letu. Večina ne dobi niti minimalne plače in jim je razliko potrebno doplačevati. Ob tem ko predsednik vlade s svojo izbranko potuje in se predaja spominom na mladost, eni životarijo v bedi. Zato apeliramo na vlado, ki je v koalicijsko pogodbo zapisala ukinitev doplačevanja do minimalne plače oziroma uzakonitev osnovne plače kot minimalne, da nemudoma poskrbi za finančno ureditev razmerij, saj je v Sloveniji zaradi pomanjkanja že skoraj 4000 zaposlenih v domovih praznih več kot 1000 postelj, čakalne dobe za dom pa so dolge tudi pet let in več. Mnogi starostniki so medtem sami doma brez vsakršne oskrbe.

- Strežnica: bruto 861 €, neto 636 €
- Oskrbovalka III: bruto 932,28 €, neto 714 €
- Soc. oskrbovalka II: bruto 1.090,65 €, neto 796,48 €
- Soc. oskrbovalka I: bruto 1.179,63 €,  neto 838,01 €
- Srednja medicinska sestra: bruto 1.380,01 €, neto 940,29 €
- Bolničar: bruto 1.090,65 €, neto 796,48 €
- Diplomirana medicinska sestra: bruto 1.888,62 €, neto 1.244,11 €.

Tudi ostali poklici v domovih za starejše občane so podplačani:

- Vzdrževalec perila: bruto  828,79 €, neto 610 €
- Pomočnik dietnega kuharja: 896,43 €,  neto 663,32 €
- Dietni kuhar IV: bruto 1.008,36 €, neto 750,51 €
- Dietni kuhar V: bruto 1134,27 €, neto 816 € 
- Delovni terapevt, fizioterapevt v 34. plačnem razredu: bruto 1.678,98 €, neto 1123,26 €.

Gre za prikaz plač brez dodatkov, upoštevanja delovne dobe, morebitnih napredovanj in ostalega. Večinoma pa so te plače nižje od minimalne in je zanje potrebno doplačilo. Čeprav si je prav Levica, ki pokriva resor starejše populacije, v koalicijsko pogodbo zapisala ukrep, »da bomo ukinili doplačevanje do minimalne plače oziroma uzakonili osnovno plačo kot minimalno. Tako imenovano pravilo 'enka je minimalka' je zdaj izhodišče plačne reforme v javnem sektorju.« Konsenza za ureditev plačnega položaja najranljivejše skupine zaposlenih še ni!

Ta trenutek so starejši od 65 let najbolj ranljiva skupina v državi, ki tudi najhitreje narašča. Evropski statistični urad poroča, da narašča tudi skupina osemdesetletnikov, kar pomeni, še več starejših z veliko različnimi boleznimi in potrebami. Na preiskovalno. si zato sistematično spremljamo in objavljamo žalostne in tragične zgodbe iz slovenskih domov za starejše občane, ki imajo vse isti skupni imenovalec. Do slabe, nezadostne oskrbe, malomarnosti, zapuščanja prihaja zgolj in samo zaradi pomankanja kadra. In v zadnjem letu se to področje ni čisto nič izboljšalo. Kdo bo skrbel in odgovarjal za starejše za 600, 800 ali 1000 evrov. Ob tem, da so zaradi kadrovskega manka v številnih domovih zaposleni prosti samo en vikend na mesec! Ne gre zanemariti, da opravljajo tudi nočne izmene. Kot so strokovnjaki za dolgotrajno oskrbo sinoči še enkrat izpostavili na okrogli mizi, je to področje kadrovsko najbolj podhranjeno in ne privlači ustreznih novih kadrov, še manj pa mladih. Že obstoječi zaposleni odhajajo na manj zahtevna in bolje plačana delovna mesta. V vsaki trgovini so plače višje, bremena in odgovornost pa manjša.

Predsednica skupščine socialnih zavodov Valerija Lekić Poljšak največjo težavo pri pridobivanju kadrov vidi prav v zgornjih številkah, torej v nizkih plačah in slabih delovnih pogojih, ki vodijo v izgorelost že obstoječih zaposlenih. Kot je pojasnila na izzive na področju predstavlja odliv kadra, ki odhaja v panoge, kjer so delovni pogoji boljši, plačilo pa boljše ali enako. So pa imeli na ministrstvu idejo, da bodo tudi v Slovenijo pripeljali tuje kadre, govorimo o tretjih državah, kot so denimo Filipini, Pakistan, kajti kadra z Balkana je čedalje manj.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije »ne razpolaga s podatkom o številu zaposlenih tujcev. Vseh zaposlenih v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle je bilo na dan 31. decembra lani 13.280. Tuji delavci večinoma prihajajo iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Glede na povratne informacije pa so v zavodih zaposleni tudi iz Hrvaške, Kolumbije, Romunije, Ukrajine, Moldavije, Rusije, Venezuele,« so zapisali.

Ta vlada se je zavzemala za dogovor z delavci iz tretjega sveta, kot pa je za naš portal povedal nekdanji direktor DSO Fužine Jaka Bizjak: »Je prvo vprašanje, če smo s temi plačami za Filipince, Pakistance, Moldavce in druge sploh zanimivi. Mene je kontaktiralo par agencij, ki bi želeli posredovati na tem področju, pa smo na koncu bolj ali manj ugotovili, da so plače prenizke. Ti ljudje, ki pridejo nekje od daleč, morajo nekaj denarja tudi pošiljati domov, morajo si tukaj najti nek prostor za živeti in s temi plačami to ponavadi ne gre,« opozarja Bizjak.

Bizjak iz večletnih izkušenj vodenja DSO Fužine izpostavlja pomankanje kadrov kot prvi  in najpomembnejši problem. Če bi imel zaposlene in bi jih lahko plačal, bi bile druge težave rešljive. Ta vlada na tem področju ni naredila nič. Bizjak sicer ne vidi nič slabega v tem, da Maljevac reže trakove in da se gradijo novi domovi, saj poudarja, da je v javnih zavodih vsaj tri tisoč postelj v zgradbah, ki ne ustrezajo več standardom. Je pa kritičen do novega zakona o dolgotrajni oskrbi: »Ta zakon je meni hecen, to je v svojem bistvu zakon Milojke Kolar Celarc, ki je bil malo lektoriran, res se je uredil način financiranja, kar je sicer pohvalno, to je pa bolj ali manj to. Zakon je vse stvari, ki so se v vseh procesih do zdaj pokazale za sporne, prepustil urejanju s podzakonskimi akti, ti pa so povsem nejasni,« je kritičen Bizjak.

Tudi oskrba na domu je kadrovsko podhranjena. Kot je opozorila predsednica Sekcije za socialno oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije Carmen Rajer, so »osebe, ki se prijavljajo na razpise za delo, pogosto starejši, prekvalificirani delavci, ki imajo določene omejitve in zdravstvene težave.« Dodala je, da bi bilo »treba začeti razmišljati, kako poskrbeti za primerno zakonodajo, ki nam bo omogočala zaposlovanje kadrov. Moramo se nehati ukvarjati zgolj s tistimi fiktivnimi kadri, ki prihajajo, in se usmeriti v te, ki jih že imamo, da bomo za njih dobro poskrbeli in jih zadržali,« je prepričana predvsem zato, ker je nedavna raziskava pokazala, da kar 55 % zaposlenih v socialnem varstvu razmišlja o zamenjavi službe (Anketa v kateri je sodelovalo 452 zaposlenih v dolgotrajni oskrbi  je bila narejene v okviru projekta, katerega nosilec je Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Anketo so anketiranci izpolnili med 13. marcem in 12. aprilom 2023.).

Če pogledamo oglas ljubljanskega Zavoda za oskrbo na domu, kjer iščejo socialne oskrbovalce za nedoločen čas, so njihove delovne naloge zelo zahtevne in tega dela zagotovo ne more opravljati vsak. Gre za pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kar pomeni kopanje, umivanje, oblačenje, vsa ta opravila pa terjajo fizično moč oskrbovalca. Nadalje so naloge še: pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb pa vzdrževanje in nega osebnih in ortopedskih pripomočkov, kar lahko pomeni, da se mora oskrbovalec naučiti uporabljati denimo stomo. Poleg tega opravlja tudi delo čistilca, saj se pričakuje, da bo pomagal v gospodinjstvu, čistil bivalni del, odnašal smeti, vzdrževal spalni prostor, vzpostavljal socialne stike, socialne mreže, informiral, poslušal, se pogovarjal. Vse to nakazuje tudi na psihofizično moč, veliko potrpljenja, razumevanja, empatije in na drugi strani oko za čistočo, natančnost. Dobiti osebo, ki bi izpolnjevala vse te pogoje, je težko, če ni visoke finančne spodbude, pa je to povsem nemogoče. Kot so že pred leti večkrat poudarili direktorji DSO, zaposleni delajo »na etični pogon«.

Bo kdo odgovarjal na ministrstvu za solidarno prihodnost?

Dve leti zasedajo člani stranke Levica ministrstvo za solidarno prihodnost, kot smo poročali, si izplačujejo visoke dodatke in zaposlujejo kadre po politični liniji, kar se tiče dolgotrajne oskrbe in glavnega problema, torej kadrovske podhranjenosti, pa v dveh letih ni napredka. Tako koalicija kot opozicija sta junija podprli predloge interventnih ukrepov za zaposlovanje, a zaenkrat še ni nobenih rezultatov in aktivnosti. Predstavnica ministrstva za solidarno prihodnost Mateja Jenko Paš je na sinočnji okrogli mizi mirno povedala, »da je urejanje kadrovskega področja v dolgotrajni oskrbi ena izmed prioritet ministrstva, ki izvaja številne aktivnosti za ureditev področja.« Ob tem pa je še dodala, »da se z odlivom kadra soočajo tudi ostala podobna področja.« Gre za alarmantno izjavo, ki bi morala skrbeti, ker generaliziranje pomanjkanja kadra denimo v panogi gostinstva ali panogi dolgotrajne oskrbe pomeni nekaj povsem drugega!

V Sloveniji namreč starostniki umirajo tudi sami doma, nimajo nikogar, ki bi jim prinesel kozarec vode. Po podatkih Eurostata je delež starejših od 65 let, ki živijo sami v enočlanskem gospodinjstvu v Sloveniji, kar 30 %, med njimi pa je več žensk kot moških. Kdo po pomagal tem ljudem, če država ni vzpostavila mehanizmov za oskrbo starejših. Med njimi je namreč tudi velik odstotek takih, ki nimajo nikogar. V storitev je po vsej državi že zdaj vključenih 13.140 ljudi, ki jih obiskuje 1140 oskrbovalk. Čez dve leti, ocenjujejo na ministrstvu, naj bi bilo upravičencev do oskrbe na domu po sistemu dolgotrajne oskrbe že 20.000. Štiri osamljene in zapostavljene starostnike so po našem razkritju tragične zgodbe o Kočevcu Andreju odkrili tudi v občini Kočevje.