Razkrivamo, da so si dodatke za povečan obseg dela in/ali položajno mesto zaslužni člani in simpatizerji Levice brez zadrege izplačevali tudi med dopustom. O bogatih bonusih za elito smo poročali že aprila, a tudi po našem javnem razkritju še kar molzejo državni proračun. Med dopusti očitno še bolj. Elitizem in netransparentno trošenje povečuje nezadovoljstvo pri ostalih članih Levice.

1. Dodatki za elito

Vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo Anita Jacović ob redni plači vsak mesec prejme najmanj 450 evrov dodatka! Dodatke je prejemala tudi med dopustom. Izplačilo za delovno obremenitev se ji je povečevalo kljub njeni odsotnosti.

Povečan obseg dela

April 145,37 €
Maj 290,75 € (Teden dni dopusta)
Junij 300,51 € (Teden dni dopusta)
Julij 450,77 € (Teden dni dopusta)
Avgust 300,51 € (Dva tedna dopusta)

Položajni dodatek
Marec 145,44 €
April 125,57 €
Maj 120,03 €
Junij 82,62 €
Julij 111,15 €
Avgust 75,13 €

Od avgusta lani do letos je Anita Jacović prejela najmanj 7367 evrov samo na račun dodatkov. Dolgotrajna oskrba pa še ni dala pričakovanih rezultatov.

Maja Tašner Vatovec je vodja službe za splošne zadeve. Poleg tega je žena poslanca in vidnega člana Levice Mateja Tašnerja Vatovca in je prišla na ministrstvo na zaupanje, zaradi očitkov o prirejenem razpisu posebej zanjo pa je na ministrstvo in stranko Levica padla senca nepotizma in klientelizma.

Maja Tašner Vatovec poleg plače okoli 2700 evrov bruto prejema še dodatek za povečan obseg dela in položajni dodatek. Tudi ona je dodatke prejemala med dopustom – ti so se ji poleti še zvišali.

Povečan obseg dela
April 268,81 € (Dva dni dopusta)
Maj 268,81 € (Pet dni dopusta)
Junij 277,84 € (Sedem dni dopusta)
Julij 277,84 € (Sedem dni dopusta)
Avgust 277,84 € (Pet dni dopusta)

Položajni dodatek
Maj 87,66 €
Junij 83,37 €
Julij 78,49 €
Avgust 101,07 €

Maja Tašner Vatovec je od avgusta lani do letos prejela najmanj 5600 evrov dodatka.

Tudi generalna sekretarka Ana Černe s 56. plačnim razredom oziroma osnovno plačo okoli 4000 evrov bruto spada med bolje plačane v javnem sektorju.

Od lanskega septembra pa do letošnjega marca si je osebni proračun oplemenitila z bogatimi dodatki za povečan obseg dela v višini več kot 5200 evrov. Od marca naprej ga ne prejema več, z izjemo julija, ko so ji izplačali 364,32 €. Smo pa izvedeli, da odhaja iz službe, ne da bi se odštempljala, čeprav ne spada med funkcionarje, ki so izvzeti iz sistema štempljanja, kot si ga je zamislil minister Levice Luka Mesec. Po informacijah naših virov je v juliju vsaj dvakrat prišla v službo in po štempljanju zapustila pisarno, v avgustu je bilo takih primerov pet, septembra je to storila trikrat.

Černe je ena redkih, ki ima po naših informacijah tudi dovoljenje za delo od doma, tako je konec julija – na vrhuncu poletne sezone - teden dni izkoristila za delo od doma. In to na položaju najvišje uradnice na ministrstvu, ki je odgovorna za organizacijo, vodenje in koordinacijo delovanja ministrstva in je vezni člen med ministrstvom in zaposlenimi. Ostali javni uslužbenci pa lahko za delo od doma koristijo največ en dan.

Povečan obseg dela ima tudi Lana Gobec, vodja mednarodne službe, ki si z dodatkom vsak mesec popravi plačo za najmanj 400 evrov. Poleti dopusta ni koristila. 

Povečan obseg dela

April 392,83 €
Maj 392,83 €
Junij 406,03 €
Julij 406,03 €
Avgust 406,03 €

Od avgusta lani do letos je Gobec prejela več kot 4500 evrov dodatka.

Kandidatka stranke Levica in mestna svetnica v Ljubljani Urška Honzak:

Povečan obseg dela

April 265,38 €
Maj 199,04 €
Junij 274,30 € (Štiri dni dopusta)
Julij 137,15 € (Pet dni dopusta)
Avgust 274,30 € (Sedem dni dopusta)

Položajni dodatek
Maj 50 €
Junij 50 €
Od avgusta lani do letos je Honzak prejela dobrih 2300 evrov na račun dodatkov.

Vodja kabineta ministra Urška Pavlovič Dukič prejema položajni dodatek, ki iz meseca v mesec variira. Tako je marca prejela 213,90 €, aprila 222 €, maja 107,42 €, junija 67,61 €, julija 150,27 € in avgusta 68,30 €. Maja, ko je koristila teden dni dopusta, so ji izplačali  581,49 € iz naslova povečanega obsega dela. V zadnjem letu je prejela več kot 4000 dodatnih evrov poleg redne plače.

So pa po našem poročanju dodatek očitno vzeli sekretarju Gašperju Skalarju. Od maja dodatnih izplačil ne prejema več. Je pa v sedmih mesecih prejel 2288 evrov dodatkov.

Prav tako dodatka po našem poročanju ne prejema več direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo Mateja Nagode, ki so ji v osmih mesecih (od avgusta 2003-marca 2024) sicer izplačali 6450 evrov iz naslova povečanega obsega dela. Medtem ko je na področju dolgotrajne oskrbe bilo storjenih le malo premikov.

Izvedeli smo, da so si po našem poročanju celo na ministrstvu za solidarno prihodnost belili glave zaradi prevelikega zneska izplačanih dodatkov, a jih to ne ustavi in si, kot pravijo naši viri, »elita še kar izplačuje med sabo«!

Piarovec ministra dopoldne radijski voditelj

Ima pa povečan obseg dela priznan tudi piarovec ministra, nekdanji poslanec Levice in na zadnjih lokalnih volitvah tudi kandidat za župana Trbovelj Primož Siter. V kabinetu je zaposlen na zaupanje ministra, kar se po naših informacijah tudi pozna pri nalogah, ki jih opravlja. Dela za minimalno plačo, zato ves čas prejema dodatek v višini 20 odstotkov.

Ima pa tudi registrirano popoldansko radijsko dejavnost, s. p. je odprl lani poleti. Danes zjutraj smo ga slišali za voditeljskim mikrofonom na Rock Radiu, kjer so zavrteli tudi reklamo, da je Primož na sporedu med 6. in 10. uro. V službi je sicer vzel dopust. Ali je dopustno, da v službi ministrstva opravlja tudi vlogo radijskega voditelja, ne le iz vidika novinarske integritete, ampak tudi glede dvoživkarsta? Tu se poraja tudi vprašanje združljivosti in neodvisnosti funkcij.

Ima za to dovoljenje delodajalca? Na ministrstvu ne vodijo seznama popoldanskih aktivnosti svojih zaposlenih.

Iz ministrstva za solidarno prihodnost nam podatkov, kdaj so omenjeni uslužbenci koristili letni dopust in v kakšnem obsegu ter kako je to vplivalo na izplačilo dodatkov, niso posredovali. Na ministrstvu za javno upravo pa so nam pojasnili, da se lahko javnosti razkrije le podatek o odsotnosti javnih uslužbencev z delovnega mesta, vendar pa to ne velja tudi za podatek o razlogu njihove odsotnosti, kadar je ta razlog zasebne narave (to pomeni, da ne gre za npr. službeno pot). Podatek o koriščenju dopusta javnega uslužbenca, še dodajo, ni prosto dostopna informacija javnega značaja.

Kot pa smo izvedeli neuradno, naj bi s septembrom - plačni dan bo prihodnji teden - vsi javni uslužbenci ministrstva prejeli višji dodatek. Zato nam uradne evidence s kabineta še niso mogli poslati. 

Upokojenci: Levica je poskrbela za svoje, starejši in zaposleni v socialnem sektorju pa ostajajo na stranskem tiru

Prikrito bogatenje na račun javnih sredstev ni v sozvočju s strankarsko in politično retoriko o pravičnem nagrajevanju. To je v javnosti ustvarja vtis, da Levica skrbi predvsem za svoje najtesnejše zaveznike, medtem ko delavci v socialnem sektorju niso deležni enake obravnave in so ostali brez ustrezne finančne pomoči. Enako opozarjajo upokojenci. Vsak peti že živi pod pragom tveganja revščine. Njihov položaj se iz leta v leto slabša, a njim dodatki ne pripadajo. Levica, ki ima v rokah socialo, jih noče sprejeti niti slišati, pravi Kajtimir Kunc iz društva Nosus, ki se že pet let bori za boljši življenjski standard upokojencev. 

Gre pri izplačilu dodatkov za diskriminatorno prakso korekcije plač ali so dodatki odraz dejanske vrednosti dela posameznikov na ministrstvu? Medtem ko na ministrstvu pravijo, da jim dodatki pripadajo zaradi povečanega obsega nalog, ki jih opravljajo zaradi manjšega števila zaposlenih od predvidene kvote, pa po naših informacijah ne počnejo nič bolj zahtevnega dela od ostalih zaposlenih, naši viri celo pravijo, da nimajo pokazati večjih rezultatov na področju dolgotrajne oskrbe, za katero posamezniki tudi prejemajo dodatke.

Medtem ko si ljubljenci ministra in zaslužni v Levici zvišujejo dohodke z raznimi dodatki, pri katerih se sprašujemo tudi o njihovi pravni podlagi in transparentnosti, pa so domovi starejših pred kolapsom. Finančno luknjo oblast pokriva z dodatnim davkom, vprašanje pa je, če bomo oskrbe sploh deležni. Elitizem na eni in beda na drugi strani.

2. Plačilo odvetnikom

68.000 evrov vreden posel so na ministrstvu Simona Maljevca oddali Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji. Gre za odvetniško dinastijo, ki je zadnja leta med najbolj dobičkonosnimi odvetniškimi pisarnami v Sloveniji in močno vpeta v posle z državnimi institucijami. Ministrstvu za solidarno prihodnost bodo svetovali pri pipravi strokovne pravne podlage, ki bo služila za pripravo osnutka predloga zakona za področje financiranja gradnje javnih stanovanj.

Medtem ko imajo na ministrstvu zaposleni dve pravnici: prva je uvrščena v 48. plačni razred (3.889,08 EUR bruto za avgust 2024), druga pa v 43. plačni razred (2.584,11 EUR bruto za avgust 2024). Vprašanje tudi je, ali se pri izbiri izvajalcev teh storitev dovolj upošteva odprta konkurenca in ali so postopki transparentni?

3. Trošenje za medijsko propagando

Zaradi neučinkovitosti ministrstva pri izvedbi zakona o dolgotrajni oskrbi je Maljevčevo ministrstvo poskušalo javno mnenje preoblikovati z naročenimi oglasi v digitalnih medijih, tisku in na družbenih omrežjih. Za medijsko kampanjo dolgotrajne oskrbe so tako namenili 36.865,23 EUR z DDV.

Ob tem so uspeli prepričati tudi nekatere direktorje domov za starejše, da so javno pohvalili ukrepe ministrstva pri reševanju kadrovske problematike. A o kakšnih konkretnih rešitvah ni sledi. Edino, kar v resnici šteje pri dolgotrajni oskrbi, pravijo strokovni kadri iz DSO, so višje plače zaposlenih in več kakovostne delovne sile. Propagiranje in umetno napihovanje navideznih dosežkov ne prinaša všečkov na dolgi rok. Pomembni so rezultati.

Tako ministru in njegovim državnim sekretarjem nič ne pomaga šopirjenje pred novimi stavbami, kjer kot po tekočem traku še naprej režejo trakove, saj gre večinoma za projekte prejšnje vlade. Ostaja bojazen, da bodo za novimi zidovi ostale prazne sobane, saj je že zdaj v domovih za starejše prazna vsaka četrta postelja.

4. Nov vozni park

Ministrstvo je povečalo vozni park in nabavilo novi službeni vozili za 63.278 evrov pri Avtotehni Vis. Gre za dve hibridni vozili Peugeot 308 active, ki so ju pridobili prek skupnega javnega naročila Ministrstva za javno upravo in težkega okoli 4 milijone evrov. »Zaradi okoljskih smernic, ki so bile postavljene, je ministrstvo v sklopu tega moralo nabaviti tudi hibridna vozila, ki tem smernicam ustrezajo,« odgovarjajo na ministrstvu. Nova vozila so namenjena za službene poti javnih uslužbencev. In teh je zadnje mesece, ko se četica z ministrstva nastavlja objektivom pred domovi za starejše, ki so jih začrtali njihovi predhodniki, res neverjetno veliko.

5. Neizpolnjene koalicijske obljube glede reforme dolgotrajne oskrbe

Reforma dolgotrajne oskrbe v praksi zaostaja za cilji, zapisanimi v koalicijski pogodbi, kar vzbuja pomisleke glede dejanske izvedbe obljubljenih sprememb še v tem mandatu. O tem, ali je zakon sploh izvedljiv, je spregovoril nekdanji direktor DSO Fužine Jaka Bizjak, ki je imel na predlog več pripomb.

Video: Matej Krže

Plače zaposlenih: Kljub zavezi koalicije večina delavcev v domovih še prejema plačo, ki je pod minimalno. Za primerjavo pa objavljamo poudarke kolektivne pogodbe za leto 2024 iz Avstrije, ki vključujejo več pomembnih izboljšav za tamkajšnje zaposlene v domovih za starejše:

· Povišanje plač za 9,2 %
· Povišanje vseh dodatkov (bonusi, nadomestila) za 9,2 %
· 15 % dodatek za kratkotrajno menjavo: za delavce, ki za kratek čas zamenjajo druge zaposlene.
· Dodatek za zamenjavo izmene na željo delodajalca
· Boljše plačilo za nočno delo: predviden dodatek je 51 evrov na noč, ne glede na osnovno plačo ali profil delavca.
· Plačane nadure pri zaposlitvah za krajši delovni čas

Kaj pa v Sloveniji? Še vedno ima veliko zaposlenih v socialnih zavodih plačo pod minimalno.

Družinski oskrbovalec: Ta ukrep naj bi razširil možnosti za oskrbo v domačem okolju in zagotavljal nego in varstvo starejšim in invalidnim osebam. Sistem družinskega oskrbovalca pa je naletel na zid zaradi nedelujočega informacijskega sistema in manka strokovnega kadra na CSD, s čimer je povzročil velike stiske pri ljudeh, ki so se prijavili za oskrbo in misleč, da bo ta zaživela v kratkem, še vedno čakajo na odločbe.

V začetku septembra je bilo sicer izdanih 1.319 odločb (999 pozitivnih in 320 negativnih), a je potrebno opozoriti, da so v tej številki upoštevane tudi prevedbene vloge že obstoječih uporabnikov instituta družinskega oskrbovalca.

Dolgotrajna oskrba na domu: Javna dolgotrajna oskrba na domu naj bi zmanjšala pritisk na institucionalne oblike oskrbe in omogočila strejšim in bolnim, da ostanejo čim dlje v domačem okolju. Direktorji domov za starejše pravijo, da je ta ukrep nevzdržen in da domovi teh storitev ne bodo mogli zagotavljati zaradi kadrovske podhranjenosti in plačne podcenjenosti poklica.

Že zdaj je v storitev pomoči na domu vključenih več kot 13 tisoč ljudi, za katere skrbi 1140 negovalk. Z uveljavitvijo nove pravice do dolgotrajne oskrbe na domu pa bo po ocenah poznavalcev več kot 45 tisoč upravičencev, kar pomeni, da bi okvirno potrebovali več kot 4000 zaposlenih za izvajanje teh storitev.

Povečanje kapacitet in izboljšanje kakovosti v domovih za starejše: To predvideva koalicijska pogodba. Prav tako obljublja zmanjšanje čakalnih vrst ter posodobitev standardov za namestitve. Realnost pa je, da je vsaka četra postelja v domovih za starejše prazna. Zaradi odhajanja kadrov je ogrožena tudi kakovost oskrbe.

Nekdanji direktor DSO Fužine Jaka Bizjak o problematiki DSO:

Usposobljen kader in zaposlovanje tujcev: V koalicijski pogodbi je omenjena zaveza, da se zagotovi zadostno število usposobljenih delavcev za izvajanje dolgotrajne oskrbe. To vključuje ukrepe za izboljšanje plačilnih pogojev in zmanjšanje odhoda kadrov v druge sektorje zaradi podplačanosti. O odhodu zaradi izgorelosti, preobremenjenosti in nadur razmišlja kar 55 odstotkov zaposlenih. Trenutno manjka okoli 3600 zaposlenih. V prizadevanjih za privabljanje tujega kadra iz tretjih držav, kot so Filipini in Pakistan, od koder naj bi prihajali negovalci, pa so glavna ovira nizke plače, ki niso privlačne niti za delavce iz tretjih držav.

Jaka Bizjak o zaposlovanju tujcev v socialni oskrbi:

Dostop do zdravstvenih storitev: V koalicijski pogodbi je tudi zaveza o izboljšanju dostopa do zdravstvenih storitev, vključno s fizioterapijo in patronažno službo, ki bi lahko nudila dodatno podporo oskrbovancem na domu. Tudi tega ukrepa ne bo mogoče zagotoviti v obstoječih normativih, pripovedujejo direktorji DSO.

Spregledani neformalni oskrbovalci: Ministrstvo ni uredilo statusa in podpore za neformalne oskrbovalce, ki predstavljajo velik del sistema dolgotrajne oskrbe, saj že vsak peti prebivalec Slovenije potrebuje pomoč druge osebe. Ti ljudje pogosto brezplačno skrbijo za starostnike in osebe, ki potrebujejo oskrbo, a nimajo formalne pomoči. Obenem raste sivo polje storitev, ki se izvaja nezakonito, kar dodatno izkorišča nemočne starostnike.

Ureditev evidence oskrbovanih stanovanj in nadzor nad najemninami: Starejši, ki so najemniki oskrbovanih (nekoč varovanih) stanovanj, nas opozarjajo na zavajanje glede oskrbe v najemniških stanovanjih, kjer nimajo urejene niti pomoči klica v primeru poškodbe/nenadne bolezni. Prav tako ni sklenjenih pogodb z izvajalci socialne in zdravstvene oskrbe. Ministrstvo nima evidence javnih oskrbovanih stanovanj.

Neurejeno je tudi področje najemnin. Starejši so v diskriminatornem položaju napram ostalim najemnikom, ker ne morejo zaprositi za subvencijo najemnine.

Starejšemu prosilcu so na CSD zavrnili vlogo za subvencijo najemnine v oskrbovanem stanovanju:

Finančna vzdržnost sistema: Eden največjih izzivov sedanje vlade je vprašanje, kako dolgoročno financirati dolgotrajno oskrbo. Zakon sicer predvideva več virov financiranja, vendar ni povsem jasno, kako bo država zagotovila zadostna sredstva za nemoteno izvajanje programa, zlasti ob starajoči se populaciji in vedno večji potrebi po storitvah, saj se je v Sloveniji delež starejših nad 65 let v Sloveniji v zadnjih 20 letih povečal s 16,2 odstotka leta 2003 na 21,3 odstotka lani (Eurostat: Demografija Evrope).

6. Ministra zapuščajo direktorji

Jaka Bizjak, direktor DSO Fužine, Tanja Stibilj Slemič, direktorica DSO Ajdovščina in direktor primorskega doma, ki ne želi biti javno izpostavljen, so odšli zaradi nemoči, da bi kaj premaknili na bolje. Na ministrstvu za solidarno prihodnost ob treh odhodih, ki so se zgodili konec poletja, ne gori alarm, ob odhodih namreč pravijo, da »nimamo podatkov, da bi katerikoli od navedenih direktorjev odstopil zaradi reforme na področju institucionalnega varstva starejših.«

Tanja Stibilj Slemič je bila tako kot Bizjak direktorica, ki je ogromno energije vložila v izgradnjo nove domske stavbe.

Aktivno je sodelovala s pripombami pri pripravi zakonov s področja dolgotrajne oskrbe. »Mislim, da je na tej točki treba požreti ponos in od tukaj naprej zagristi v delo. Ampak ne samo na področju pisanja zakona, zadeva je veliko širša. Treba je sploh pripeljati ljudi v socialne poklice in praktično moramo začeti v vrtcu. Tudi brez tujcev Evropa ne bo preživela.« Vprašali smo jo še, ali bi želela kaj sporočiti ministru, pa je odgovorila: »Ko je bil pri nas na obisku, sem mu povedala vse, za kar mislim, da je bistveno. Prišla sem do spoznanja, da je ogromno ljudi, ki izkažejo zanimanje, pokimajo in se zahvalijo, naslednji trenutek pa ne vejo več, da obstajaš.«

Vodja DSO na Primorskem pa je na družbenem omrežju pred svojim odhodom naznanil, da si bo raje poiskal delo v trgovini, kjer bo lahko mirneje počakal na upokojitev.
Jaka Bizjak je o svojem odhodu povedal naslednje: